12. maj 2008

The Ice Storm (1997)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Po istoimenskem romanu Ricka Moodyja posneta zgodba je drugi koprodukcijski oz. ameriški film (za Sense And Sensibility, po romanu Jane Austen), pod katerega se je podpisal genialni tajvanski režiser Ang Lee, ki ima razen tega na vesti mojstrovine, kot so Wo hu cang long (Prežeči tiger, skriti zmaj) iz leta 2000, žal zelo podcenjeni Hulk (2003) in pretanjeni Brokeback Mountain (2005).



Prefinjena in obrtniško dovršena družbena satira in predvsem kritika ameriške družbe generacije X v prelomnih sedemdesetih letih, katere zlaganost in hinavskost se izraža na vseh nivojih: pri medosebnih odnosih, pomanjkanju pristne komunikacije, odnosih starši—otroci in odnosih med otroci samimi; pa vse do najvišjih političnih sfer, katerih pokvarjenost značilno odseva Nixonova administracija in afera Watergate. Zlasti višji srednji razred babyboomerjev je že tako naveličan in zdolgočasen, da sega po nadomestkih: swingerski seks, pijača, mamila in socialne deviacije (manična kleptomanija). Cinizma se naleze celo mlajši rod, ki po eni strani skrajno pronicljivo, po drugi pa provokativno drzno eksperimentira s svojo prebujajočo se družbeno in družinsko vlogo, ki daje slutiti, v kakšno socialno patološko generacijo se ima razviti.

Vrhunska igralska zasedba je premišljeno izbrana, dialogi in interakcija so odlični, vzdušje apatičnosti in plehke naveličanosti pa naravnost genialno. Pa film zaradi tega ni prav nič dolgočasen, prav nasprotno; vsaka minuta je čustveno tako nabita in barvita, da zlahka zasenči kakšno veliko bolj resno zastavljeno in pretenciozno dramo. Ice Storm namreč niha med ciničnim humorjem, eksistencialno dramo in družbeno-generacijsko satiro o simptomih disfunkcionalnih družin "lepote po ameriško", polno nedvoumne simbolike. Igralci so fenomenalni, tako "otroci" (Tobey Maguire, Christina Ricci, Elijah Wood, Adam Hann-Byrd) kot odrasli (Joan Allen, Sigourney Weaver) na čelu z brilijantnim Kevinom Klineom; slednji je eden resnično redkih igralcev, ki odlično deluje bodisi v drami ali komediji (beri: Riba po imenu Wanda), najbolje pa se znajde v sladko-kisli mešanici obeh žanrov.

Kot ledena nevihta hladen, spolzek, subtilen film, ki navdušuje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar