2. maj 2008

Tre uomini e una gamba (1997)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Vsakokrat, ko gledam kakšen dober italijanski film, zlasti in predvsem pa komedije, sem neizmerno hvaležen, da slučajno razumem ta jezik. Tudi brez tega si sicer lahko ogledaš lahkotnejše situacijske komedije; vendar to preprosto ni to, če v celoti ne dojameš kulturnih vzorcev, pomena gestikulacije in neverbalnih znakov, lokalnih fraz in drugih podtonov, ki sestavljajo kontekst italijanskega filmskega performansa.



Kakorkoli, že skoraj desetletje najbolj priljubljena trojica komikov (Aldo, Giovanni in Giacomo) je v film vnesla svoje najznačilnejše gage in se skozi kalejdoskop različnih zgodb poklonila celi paleti filmskih in umetniških žanrov, od italijanskega filmskega neorealizma (režiserji Federico Fellini, Michelangelo Antonioni, Luchino Visconti), mafijske drame, road movieja do (špageti) westerna in horror filma iz 50. let.

Zgodba o treh prijateljih, ki se z dragocenim umetniškim delom, namreč leseno nogo, odpravijo na jug Italije, namenjeni na poroko enega od njih, je neprekinjen niz prefinjenih komičnih vložkov, značilnih za trojico, socialne in družbene satire, ter v tempu, čustvenosti in vzdušju niha med dramo, komično dramo in komedijo. Občasno sicer tempo pade in določene stvari bi morda lahko bile boljše; ampak vseeno gre za huronsko zabaven film za sladokusce in ljubitelje žlahtnejših zvrsti Commedie Italiane. Odkrito: pri prvem ogledu sem dobesedno lulal od smeha.

Ni komentarjev:

Objavite komentar