9. jun. 2008

Calvaire (2004)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Kljub nekaterim pozitivnim odzivom kritikov in filmske javnosti me ni pretirano navdušil. Sicer je dobro posnet, z odlično kamero, ki je videti dobro za nizkoproračunca z minimalnimi dialogi (za kar mu dam vsaj piko več, kot bi mu sicer). Ampak zgodba (zlasti prizori občevanja z živalmi, ki na srečo niso eksplicitni) je zgolj bolno bizarna. Pridevnika disturbing in weird imata v slovenskem prevodu premalo pomenske globine, da bi ga v celoti opisala.



Moti me zlasti, ker zgodba belgijskega režiserja Fabricea Du Welza ni posebej originalna. Motiv neznanca (ali več njih), ki po pomoti zablodi v zabačeno selo (ali hišo), polno degeneriranih psihotov, ki se potem izživljajo nad njim(i) je namreč tako zlajnan, da je že ponarodel. Kdor ni gledal vsaj 10 filmov, kjer se to zgodi, ni videl prav veliko iz tega žanra in naj nikar ne misli, da je Calvaire kaj posebnega.

Je pa nekolikanj osvežujoče, ker je glavni junak (žrtev) nesimpatičen in ne vzbuja posebnega sočutja. Kar pa lahko pomeni tudi, da ti dol visi zanj in za vse skupaj in je film v bistvu bolj ko ne zgolj rahlo dolgočasen. Bojda je poklon filmom Deliverance, Psycho in Misery in še čemu, ampak je enostavno brez kakšnega hudega presežka. Razen cviljenja prašičev, to je nekaj razmeroma novega ter skrajno motečega in čudnega.

V širšem smislu tega žanra je med belgijskimi filmi še vedno med najboljšimi nenadkriljivi C'est arrivé près de chez vous iz leta 1992.

Ni komentarjev:

Objavite komentar