12. jun. 2008

Sleepers (1996)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Barry Levinson (Good Morning Vietnam, Rain Man, Disclosure, Sphere) je očitno režiser starega kova in pripadnik stare šole sedme umetnosti. Njegovi filmi so malone načrtno videti kot veliki blockbusterji, čeprav ni utemeljenega razloga ali posebne potrebe po tem. Če je scenarij dober in casting premišljen, bo zgodba prepričljiva, dialogi bodo tekli in energija ter interakcija med igralci bo prava. Vse to pa filmu Sleepers za spoznanje zmanjka. Zgolj z zvezdniškimi imeni se ne da prikazati življenjskosti in pristnosti (menda je zgodba resnična). Saj ne, da je film slab, daleč od tega, vendar pa so Vittorio Gassman, Jason Patric, Brad Pitt, Minnie Driver in Robert DeNiro (pa še kdo drug) v njem bolj zato, da blestijo oz. da lepo izgledajo. Zgodba bi bila še veliko bolj avtentična in verodostojna, če bi režiser večino vlog zaupal neznanim ali manj zvezdniškim igralcem.



Štorija govori o štirih otroških prijateljih iz Newyorške četrti Hell's Kitchen, ki jim mladost in prihodnost zapečati nesreča zaradi objestnosti, v kateri po naključju nekdo izgubi življenje, nakar jih pošljejo v popravni dom za mladostnike. Tam so deležni surovega poniževanja, pretepanja, posiljevanja in drugih grobosti, s katerimi se skupina čuvajev na čelu s sadističnim Nokesom (Kevin Bacon) izživlja nad njimi. In to v končni fazi zaznamuje njihovo usodo tudi po tistem, ko se po odsluženi kazni vrnejo v "normalno" življenje. Po spletu okoliščin se dva med njimi, ki sta medtem zrasla v okorela kriminalca, tatova in morilca, maščujeta ostarelemu Nokesu, s čimer se proti njima začne sodni proces, v katerem nekdanji prijatelji spet stopijo skupaj in dogajanje (s pomočjo starih znancev) zmanipulirajo tako, da pride resnica o zlorabah v popravnem domu na dan, oba osumljenca pa nazadnje oprostijo vseh obtožb. Kar pa jima konec koncev ne pomaga veliko, saj sta zabredla že pregloboko v svet kriminala, kjer ni zmagovalcev, le različno zaznamovani poraženci.

Film ima več sporočil in poudarkov, od katerih ni noben osrednji in ne prevladuje (kar utegne biti za koga moteče). Prvič, zgodba o montechristovskem maščevanju (ki je najbolj sladko, ko se čez nekaj let strasti ohladijo). Drugič, zgodba o prijateljstvu, ki je "močnejše od krvi" in tudi močnejše od duhovnikove zavezanosti k resnici. Tretjič, zgodba o tem, da maščevanje ne prinese zadoščenja, ne povrne izgubljenih mladosti in življenj ter tudi ne more biti izgovor za zavoženo življenje. Četrtič, vedno je mogoča izbira in odločitev bodisi za eno ali za drugo stran. V vseh teh različnih temah osrednje sporočilo filma razvodeni in ga težko (tudi zgolj za primerjavo) postavljamo ob bok nesmrtnim filmskim pripovedim o življenju odraščajočih prijateljev, kakršni so kultni Leonejev ep Bilo je nekoč v Ameriki, Reinerjev Stand by Me, črnski getovski Boyz n the Hood ali odlična brazilska drama Božje mesto.



Po istoimenskem romanu Lorenza Carcaterre posneti film vendarle prinaša vrhunske igralske dosežke. V prvi vrsti brilijantni Kevin Bacon, kot pokvarjeni, zlobni, arhetipski lik sadističnega zaporniškega stražarja. Morda ena najboljših negativnih vlog tega vsestranskega igralca. In pa Dustin Hofman kot zapiti, zavoženi odvetnik, katerega vloga je premišljeno in zmanipulirano izbrana le zato, da bi v pravih trenutkih odvračal pozornost in razkril resnico pri pričah na sodišču, ki bi proces in žrtev prikazala v povsem drugi luči. Že zaradi njiju je film vreden ogleda.

Ni komentarjev:

Objavite komentar