14. jul. 2008

Crimes and Misdemeanors (1989)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Woody Allen, eden najslavnejših newyorčanov, pisatelj, jazzovski glasbenik, s tremi oskarji nagrajeni in 21-krat nominirani igralec, scenarist in režiser, kontraverzni, protislovni, nevrotični, intelektualni, spolno zavrti potomec judovskih priseljencev, je eden največjih filmskih ustvarjalcev vseh časov med onimi, ki so v svoja dela nezgrešljivo vpletli lastne izkušnje, prepričanja, svetovni nazor in razmišljanje.



Vendar se razen v izjemno plodnem, impresivem repertoarju njegov kreativni genij kaže zlasti v kakovosti in vsebini. Prvič: politično korektni, licemerski, zlagani, hinavski Ameriki (posebej tudi "tovarni sanj" Hollywoodu) je podržal psihoanalitično zrcalo, v katerem provokativno odsevajo najbolj pritlehni goni, strahovi in frustracije sodobnega urbanega človeka; in to tako spretno, da je s satirično-tragikomično formo pretental celo moralno-etično cenzuro Velikega hollywodskega brata v 80. in 90. letih. Drugič: dokazal je, da intelektualizem še zdaleč ne dosega le sofisticiranih, ezoteričnih in neotipljivih politično-filozofskih sfer, temveč domuje v vsakdanu mestnega življenja povprečnega človeka, z vsemi njegovimi freudovskimi manijami in obsedenostmi vred. Tretjič: kot igralec in režiser je pokazal, da inteligentni film ni enako kot zapleteni in večplastno pomenski film, s čimer je naredil največji poklon ne drugim režiserjem in filmografiji, marveč samim gledalcem; Woody Allen se iz gledalca ne norčuje, ga ne zavaja in ne podcenjuje, ne ponuja mu filmskih sanj, temveč kavč psihoanalitika — pa ne s ciničnim nasmeškom zmagovalca na obrazu, temveč z žalostno grimaso majhnega, neprivlačnega, občutljivega, zakompleksanega Slehernika.

V večini njegovih filmov se skozi prepletajoče zgodbe kaže njegov pogled na večno skrivnostne odnose med spoloma, zgodovinsko pezo judovske identitete, v newyorško urbano podobo zavito problematiko družbenih slojev in najgloblje resnice kompleksnih človeških čustev.

Seveda pri tem ne zapostavlja kinematografskih pravil in žanrske opredelitve; pa tudi ne poklona nekaterim mojstrom sedme umetnosti, kot sta Fellini in Bergman, katerih vpliv je slutiti v nekaterih prizorih filma Crimes and Misdemeanors (tri nominacije: za najboljšega režiserja, scenarij in stransko moško vlogo), v tragikomično podobo zavite filozofsko-psihološke drame o etiki in morali, ki izpostavlja predvsem vprašanja ljubezni, privlačnosti, zakonske zvestobe in občutka krivde. Kako daleč je pripravljen iti priznan, uspešen, premožen, ugleden zdravnik, da bi pred ženo prikril dveletno ljubezensko afero in utišal nevrotično ljubico, ki mu grozi, da bo njuno razmerje (ob tem pa še nekatere njegove poklicne grehe) javno razkrila? Ali bo lahko s svojo odločitvijo in njenimi posledicami mirno spal? In ali je pri moškem zares najbolj privlačen njegov intelekt — ali pa nemara kaj bolj materialnega in prvinskega iz "resničnega življenja", ne zgolj iz filmske pravljice?

Ni komentarjev:

Objavite komentar