11. jul. 2008

Fun with Dick and Jane (2005)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Jim Carrey, gumijasti komik absurdnih situacijskih gagov, je tako kot vsi ameriški filmski zabavljači izšel iz stand-up komedijantstva. Svoj preboj je doživel z Aceom Venturo, nakar je šla njegova kariera strmo navzgor s komedijami The Mask, Dumb & Dumber, Liar Liar, Me, Myself & Irene, Bruce Almighty in nekaterimi drugimi. Občasno se je več kot odlično odrezal tudi v dramskih vlogah, denimo v inteligentnem The Truman Show, čudovitem filmskem poklonu Man on the Moon ter fantastično odbitem Eternal Sunshine of the Spotless Mind. Mogoče pa mu tovrstne vloge celo bolj ležijo, pravim jaz. Škoda, da ni pri slednjih tudi ostal.

Dick in Jane sta sicer risana otroška lika iz serije poljudnih, edukativnih mladinskih učbenikov iz 60. let v ZDA, nekakšnih ameriških Cicibanov, ki sta mlade bralce učila branja, koristnih gospodinjskih veščin in ubogljivosti. "Zabavajmo in učimo se z Dickom in Jane", v tem smislu. Mladeži sta skušala prek literature vcepljati prvine državljanske poslušnosti in politične korektnosti, v skladu s tedanjo prevladujočo moralno doktrino in orwellovskim duhom časa.



Prav taki indoktrinaciji se filmska zakonca Dick in Jane (nobene ironije ne vidim!) upreta, ko jima postane jasno, da se ne splača biti pošten, ker te sicer prej ali slej nekdo nategne. Tokrat je to Dickov šef oz. vrhovni direktor dotlej (navidezno) uspešnega računalniškega podjetja, ki pohopsa delnice in spizdi na Kajmanske otoke ter pusti firmo (ter njene zaposlene, njihove prihranke, upokojenski fond in hipoteke) na robu finančnega propada (beri: Enron). Denar hitro skopni, druge službe ni na spregled in Dick in Jane sta se prisiljena nazadnje podati v zločinske vode ter ropati v slogu Bonnie in Clydea, da bi lahko obdržala vsaj hišo, če sta že vse drugo v njej morala prodati, da bi plačala položnice. To vodi v niz zabavno nerodnih peripetij, ki kulminira v finalnem maščevanju podlemu direktorju in moralni odrešitvi njune družine.

Resda je film zgolj rimejk istoimenskega umotvora iz daljnega leta 1977, kjer sta zakonca upodobila George Segal in Jane Fonda (ki ga nisem gledal, a utegne biti mnogo zanimivejši), vendar ga zavoljo trhlega scenarija in nedomiselnih zapletov ne more rešiti niti Jim Carrey (ki je celo manj zabaven kot njegova prikupno zmedena žena, Tea Leoni) in tudi Alec Baldwin ne (čigar lik je prekopiran direktno iz dokaj posrečene komedije Along Came Polly). Prežvečene smešnice, že stokrat videne Carreyjeve grimase, neumen zaplet in skrajno banalen koncept nazadnje proizvedejo povprečno situacijsko komedijo, ki ni niti poklon, niti parodija, niti satira, ampak kvečjemu zadovoljiv zabitek na smrt dolgočasnega popoldneva, pa še to zgolj za oboževalce Jima Carreyja.
Žanrsko brezhiben izdelek, kjer Jim Carrey po dolgem času spet dokaže, da je številka ena. In film, ki od začetka do konca teče kot pravkar namazano kolesje stenske ure. Enkrat tik, drugič tak, vseskozi pa uravnano in precizno podajanje enkratne zamisli, enkratne parodije klasike Bonnie & Clyde, kjer kri zamenjajo salve smeha, nasilje pa hudomušni montažni prijemi ter učinkovite domislice. —Iztok

Ni komentarjev:

Objavite komentar