30. jul. 2008

I Am Legend (2007)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Po knjižnih predlogah ameriškega ZF in horror pisca Richarda Mathesona je bilo posnetih več filmov, denimo The Legend of Hell House (1973), Somewhere in Time (1980), Stir of Echoes (1999) in drugi. Odkupljene avtorske pravice za postapokaliptični triler I Am Legend iz leta 1954 je studio Warner Bros izkoristil še v dveh predhodnih filmskih adaptacijah te zgodbe, The Last Man on Earth (1964) z legendarnim Vincentom Priceom ter The Omega Man (1971) s slavnim Charltonom Hestonom v glavni vlogi.



Robert Neville je nekdanji vojaški znanstvenik, ki se v opustelem New Yorku bližnje prihodnosti sam trudi najti cepivo za virus, ki je kot nepredvidena mutacija zdravila proti raku pomoril 9/10 svetovnega prebivalstva. Večino preostalih je preobrazil v divje, žilave in hitre ljudožerske stvore, katerih edina šibka točka je dnevna svetloba. Na plano pridejo le ponoči, Neville pa jim ob pomoči svoje pasje prijateljice v temnih stavbah postavlja pasti, da bi na ujetih stvorih preizkušal svoje cepivo, ki naj bi jim povrnilo človeške lastnosti. Izkaže se, da vendarle niso zgolj zverinska, brezumna bitja, in Neville se iz lovca skoraj spremeni v plen, ko ugotovi, da v resnici ni zadnji človek na vsem svetu...

Film odlikuje sijajna vizualizacija (neverjetni prizori praznega mesta in v flashbackih prikazana množična evakuacija), odlična kamera in verodostojna dramaturgija. Will Smith je kompetentno kos vlogi moža, ki se v prizadevanju, da bi v dolgi samoti ohranil golo človeško razsodnost, bori proti občutkom krivde zaradi izgubljene družine in mesijanski odgovornosti rešitelja človeštva, na čigar plečih je zadnja trohica upanja za vse manj gotovo prihodnost. Film ima pravzaprav le eno, a tolikanj večjo napako, da je namreč (za razliko od odlične, strašljive moralne in civilizacijske satire 28 Days Later angleškega režiserja Dannyja Boylea) zasnovan kot velikopotezni in mainstreamovskemu popcorn okusu prilagojeni blockbuster. Sicer dobro zastavljeno dramsko vrednost, ki jo kot večino filma edini lik (kar je več kot zahtevna naloga) Will Smith odlično karakterizira, mu zmanjšuje zlasti prisiljena akcijska komponenta, v kateri moteče izstopajo računalniško generirani posebni učinki in animacija (okuženi stvori, živali v opustelem mestu), namesto da bi zgodbo neopazno podpirali. "Zombiji" (ki to sicer niso, če smo pikolovski, saj gre za bolezensko preobražene ljudi) bi bili bolj prepričljivi (pa tudi zanimivi) v obliki premišljeno posnetih človeških likov, saj v poskusu, da bi jim dali nekakšno osebnost, digitalna grafika patetično odpove.

Kljub nekaterim spodrsljajem in žal ne povsem izkoriščenem potencialu je vizualno impresiven ter s pomenljivim simbolizmom in tehtno poanto podkrepljeni film eden boljših dosežkov kinematografije leta 2007.

2 komentarja:

  1. ma ni mi preveč všeč, že prevečkrat videno

    OdgovoriIzbriši
  2. Tudi meni so bili všeč posnetki praznega mesta, a zgodba sama oz. realizacija le-te pa ne preveč. Will Smith se mi zdi preveč nastopaški igralec za takšen film in mu ne "verjamem" najbolj. Veliko bolje funkcionira v kakšnih akcijskih komedijah.

    OdgovoriIzbriši