7. jul. 2008

Independence Day (1996)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Režiser Roland Emmerich ima za sabo nekaj nezahtevnih, šablonskih, premočrtnih, mainstreamovskih sci-fi blockbusterjev (Universal Soldier, Stargate, Godzilla, The Day After Tomorrow, 2012), ki so vsi dokaj zabavni in lahkotni, pa tudi naivni, infantilni in klišejski. Razen posrečene akcije, duhovitih enovrstičnic in za današnje čase zgolj povprečnih posebnih učinkov ne ponujajo nič več kot vizualno zanimiv videospot in obraze spodobne igralske zasedbe. Škoda le, da slednja v nobenem od omenjenih ne pride do izraza, saj jim hudo enodimenzionalen scenarij in otročji dialogi ne omogočijo niti najosnovnejše karakterizacije.



Stereotipna, neprepričljiva, predvidljiva zgodba o tem, kako tuja civilizacija napade naš planet z namenom popolnega iztrebljenja, ima več lukenj od ementalca. Lignjem podobni Nezemljani (doh!) z orjaškimi ladjami najprej uničijo zemeljske satelite, se postavijo v formacijo okrog Zemlje, nakar se začne odštevanje (v zemeljskih urah in minutah, doh!). Ubogi Zemljančki seveda nimajo šans proti laserskim žarkom (doh!), telekinetičnemu nadziranju uma (doh!) in sploh fenomenalno napredni tehnologiji alienov. Šele ko se spajdašita vojaški pilot (Will Smith) in strokovnjak za telekomunikacije (Jeff Goldblum), se jima posreči z računalniškim virusom okužiti operacijski sistem Nezemljanov (mislim, doh!), kar rezultira v razpadu njihovih nevidnih energetskih ščitov in razgali občutljive trebuhe vesoljskih plovil pilotom ameriških letal.

Čeprav skuša film nerodno in naivno vpeljati nekakšno politično-moralno premiso o tem, kako se v boju proti višji sili vendarle zedinijo ljudje različnih ras in kultur, skozi serijo cenenih klišejev in domoljubne čustvenosti izzveni zgolj v plehki ameriški nacionalizem — pa ne le zato, ker se vse skupaj dogaja prav na njihov Dan neodvisnosti.

Nekoliko rešijo dan le razmeroma zabavni, četudi enodimenzionalni in zoprno politično korektni liki, recimo zapiti pilot, ki se žrtvuje za višje cilje (Randy Quaid), pristno zabavni Will Smith in nekateri stranski protagonisti (recimo Brent Spiner oz. Data iz serije Star Drek). Je pa zato škoda nekaterih hudih underactov oz. povečini neizkoriščenih likov Jeffa Goldbluma, Mary McDonnell in Roberta Loggie, ki so sicer zmožni jako boljše predstave. Judd Hirsch oz. Dear John je s svojimi židovskimi vici prav prisiljeno smešen (not!), dočim je Bill Pullman menda najslabši in najbolj absurden filmski lik ameriškega predsednika vseh časov.

3 komentarji:

  1. všeč mi je tvoj stil pisanja, konkretno skurčaš stvari v filmih, reči ki si to zaslužijo

    OdgovoriIzbriši
  2. Iz stalisca danasnjega dne se popolnoma strinjam s tabo...
    Ampak film je bil posnet leta 1996 (!) zato je bil za tiste case fantasticno narejen (se danes je zelo gledljiv), in to je bil njegov glavni adut. Mic-E

    OdgovoriIzbriši
  3. Anonimni: po eni strani imaš prav in se strinjam s tabo, po drugi pa spet ne povsem. "Blade Runner" je bil recimo posnet leta 1982, prvi "Alien" pa še tri leta prej. Pa oba več kot odlično zdržita zob časa. Roland Emmerich pač ni Ridley Scott. :)

    OdgovoriIzbriši