19. avg. 2008

Arizona Dream (1993)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

This is a film about a man and a fish. This is a film about dramatic relationship between man and fish. The man stands between life and death. The man thinks. The horse thinks. The sheep thinks. The cow thinks. The dog thinks. The fish doesn't think. The fish is mute, expressionless. The fish doesn't think because the fish knows everything.

Axel je odraščajoči tip, ki med štetjem rib v službi v New Yorku sanjavo išče smisel življenja ter razmišlja o ljubezni in pripadnosti. Njegov stric Leo, prodajalec cadillacov iz Arizone, ga povabi na svojo poroko z veliko mlajšo zaročenko, in ga skuša prepričati, da bi ga nasledil pri poslu. Axel in njegov bratranec Paul, ki bi rad postal igralec, tam spoznata nevrotično vdovo Elaine, ki sanja o tem, da bi sama izdelala leteči stroj, ter njeno samomorilsko pastorko Grace, ki želvam igra na harmoniko in sanja o tem, da bi se po smrti ponovno rodila kot ena od njih.



Film mednarodno priznanega bosanskega režiserja ne bi mogel imeti primernejšega naslova. Če je večina filmov Davida Lyncha podobnih nerazumljivim in grotesknim podobam iz nočnih mor, liki pa nesmiselni, hladni in bizarni — potem se zdi filmska vizija Kusturice kot prijetno surrealistične sanje z živopisano čudaškimi, navdušujoče toplimi, človeškimi liki, ki v svoji absurdnosti vzbujajo globoko sočutje in pristno radost obenem. Njegov film slavi življenje in občutenje, lepoti in raznolikosti sveta se brez predsodkov čudi kot otrok in namesto uveljavljene dramaturške in scenaristične filmske formule ponuja nenavaden sen (scenarista Davida Atkinsa) o doma izdelanih letalih, rešilnih avtomobilih, ki odletijo na Mesec, ter o orjaških ribah, ki iz rok eskimskih Deppa in Lewisa elegantno norčavo odlebdijo v nebo.


Kot za večino avtorskih filmskih ustvarjalcev tudi za Kusturico velja, da ti je bodisi všeč ali pa ne. (Meni je zelo.) Nemalo kritikom se zdijo njegove stvaritve čudne, zmešane in v najboljšem primeru precenjene; a vendarle je kljub vsemu več onih, ki v njih prepoznajo izvirno umetniško in metaforično svežino, odsev melanholične balkanske duše in ganljiv hvalospev največjim cineastičnim mojstrovinam v zgodovini. Namigov, referenc in simbolike je toliko, da nima smisla naštevati vseh (saj se spomnite slovitega casablanškega aj tink dis iz di begining ov ej bjutifol frendšip iz sijajne veseloigre Črna mačka, beli mačkon), kot najbrž tudi ne iskati etablirano filmsko logiko in racionalnost v njegovih nepozabno ekscentričnih likih — najsi so to neznani ciganski naturščiki ali pa tako vrhunske filmske zvezde kot prekrasna ♥ Faye Dunaway, sijajna Lily Taylor, izjemni Jerry Lewis in iskreno simpatični Johnny Depp. Film je nemogoče analizirati in razlagati kot običajni obrtniški izdelek, pa tudi zgolj občutiti kot vizualno artistično kreacijo; kaže se mu le lagodno prepustiti, pa vas bo skozi enega najbolj posrečenih soundtrackov vseh časov (Goran Bregović, Iggy Pop) zazibal v najbolj fantastične sanje o Hollywoodu in o Ameriki, kar jih je kdaj uprizoril kakšen (neameriški) režiser.



Whenever I try to remember my dreams, I always turn 'em into stories. But dreams are like life. You can't catch it with your hands because you can't catch something you don't really see. If you believe in your dreams, you could be sure that any force, a tornado, a volcano or a typhoon, wouldn't be able to knock you out of love; because love exists on its own.

Arizona Dream je bil deležen številnih prestižnih mednarodnih filmskih nagrad, priznanj in nominacij, čeprav je v blagajnah kinematografov dosegel sila skromen uspeh. Genialni vizionar Emir Kusturica je v svoji karieri prejel več kot 20 uglednih filmskih nagrad in 12 nominacij, navdušil pa je še s svojimi nesmrtnimi mojstrovinami Sječaš li se Dolly Bell (1981), Otac na službenom putu (1985), Dom za vešanje (1988), Underground (1995), Crna mačka, beli mačor (1998), Život je čudo (2004) in drugimi.

2 komentarja:

  1. Krasno, zelo mi je všeč tvoja predstavitev Kusturice in popolnoma se strinjam z njo. Posebno interesantna mi je tudi primerjava z Lynchem, na katero nisem prej nikoli pomislil, ampak ja, oba predana mojstra surrealizma, ki pa sta si v izražanju povsem različna. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. no evo, te recenzije prej nisem bral, a oba sva razmišljala o Lynchu! Kako zanimivo :D

    OdgovoriIzbriši