27. avg. 2008

Dobermann (1997)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Po seriji kriminalnih romanov francoskega sci-fi in fantazijskega pisca Joëla Houssina posneti film spremlja karizmatičnega, v črno usnje odetega dolgolasega zlikovca Yanna le Pentreca aka Dobermanna (Vincent Cassel), njegovo pajdašico in dekle, gluhonemo ciganko Nat (Monica Bellucci), ter njuno ekstravagantno tolpo perverzno nasilnih roparjev, samih zloglasnih kriminalcev, ki se lotevajo še enega eksplozivnega bančnega podviga. Za petami jim je francoska policija, v kateri je tudi psihopatski, sadistični inšpektor Cristini (Tchéky Karyo), ki ne izbira sredstev, da bi ujel prekanjene, izmuzljive in z impresivno hi-tech artiljerijo opremljene lopove. Od transvestita, ki jim pri tem pomaga, mu uspe zvedeti, kje se bodo po ropu sestali, in v psihedeličnem finalnem obračunu z njimi se s svojo obsesijo usodno sreča iz oči v oči. Va te faire foutre!



Na zahodu dokaj spregledani in podcenjeni film režiserja Jana Kounena (ki se v kameo vlogi v njem pojavi kot bančni uslužbenec) je z razmeroma skromnim budgetom posneta subverzivna, stilistična, adrenalinska, hiperaktivna krvava jebačina, kjer si skrajni cinizem podaja roko s črnim humorjem v sadomazohističnem splatterpunkovskem videospotu, skozi katerega seka urbani tehno soundtrack in curlja kri. Putain de merde! Da bi bila njegova brutalno satirična dimenzija — kot brezkompromisna farsa uperjena proti anglo-ameriškemu žanrskemu filmskemu (in družbeno-kulturnemu) vzorcu — še bolj očitna, neznosno kruti Cristini in drugi ves čas pljuvajo najbolj trivialne angleške cineastične enovrstičnice. The show must go on. Kill her first. Visoko-oktanski in frenetični blood, sex & rock'n'roll je podkrepljen z udarno stilizirano vizualizacijo, stripovsko multiscreen kamero in duhovitimi referencami.*



Policisti, ki so prav tako kruti in nemoralni kot kriminalci, voyeursko hardcore nasilje in fetišistična streljaška akcijada — skratka, Dirty Harry (1971) plus Natural Born Killers (1994) plus Sin City (2005) plus Heat (1995) plus Irréversible (2002)** — vse skupaj zavito v sočno tarantinovsko formo. "Film, ki anglo-ameriškim zločincem pokaže, kaj so to jeklena jajca," bi se verjetno pridušal kakšen filmski recenzist™. Welcome to reality, baby, pa sarkastično pravi neusmiljeni inspecteur Sauveur Cristini. In težko verjamem, da je Guy Ritchie spregledal Dobermanna, ko je že leto zatem posnel svoj Lock, Stock and Two Smoking Barrels (1998).
* Razen Cassela je režiser iz izjemnega La Haine (1995) uporabil še Marca Dureta (v identični vlogi zmedeno butastega policista) in Françoisa Levantala (Asterix) ter nekatere druge stranske igralce. Odlični Tchéky Karyo, sicer Bessonov maziljenec še od kultne Nikite (1990), pa se v malone identičnem liku neusmiljenega inšpektorja pozneje pojavi še v pretepaški akcijadi Kiss of the Dragon (2001) ob Jetu Liju.

** Kot prodajalec kebaba se v zanimivi kameo vlogi pojavi še režiser Gaspar Noe, ki je v brutalnem ekscesu Irréversible potem znova skupaj angažiral filmski ter siceršnji par Vincenta Cassela in Monico Bellucci.

Ni komentarjev:

Objavite komentar