4. avg. 2008

Dumb & Dumber (1994)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Brata Peter in Bobby Farrelly, ameriška scenarista in režiserja, sta kot filmska ustvarjalca zaslovela prav s svojim komičnim prvencem Butec in butec, ki je takoj postal huronski hit. Obenem je (ameriško) javnost in kritike razdelil na one, ki so snobovsko intelektualistično vihali nos nad "nizkim" pocestnim humorjem, ter tiste, ki so v filmu videli svojevrsten komedijantski presežek, kakršnega (že zaradi cenzure) ni bilo še v nobenem (ameriškem) filmu dotlej: absurdno butasta norčavost, skrajni črni humor, vulgarni straniščni in seksualni dovtipi, politična in kulturna nekorektnost, idiotske šale na račun spola in starosti, barve polti in socialnega položaja, parodične reference na številne stereotipe in predsodke, norčevanje iz invalidov in duševno motenih ter sarkastične zbadljivke do vseh kategorij kakorkoli drugačnih in iz povprečja izstopajočih. Pretiravanje gre tako daleč, da je seveda nemogoče spregledati satirično ost, uperjeno proti svetohlinski in sprenevedavi (ameriški) politično korektni družbi. Da je ta kritični vidik spretno implicitno zamotan v histerično zabavno smešnico (ki po večkratnem ogledu sicer nekoliko zbledi, a vseeno), je kvečjemu pohvalno.



Butca sta prijatelja Lloyd (Jim Carrey) in Harry (Jeff Daniels), ki po spletu neumnih okoliščin v plišastem avtodomu naivno sledita Lloydovi srčni izbranki (Lauren Holly), da bi ji vrnila na letališču pozabljeni kovček. Na poti v mondeno smučarsko središče Aspen se zapleteta v niz absurno bedastih prigod, dokler končno ne ugotovita, da je kovček poln denarja, namenjenega odkupnini. Seveda ga nepremišljeno zagonita in si dasta duška v kakofoniji vse svoje zabitosti, ob tem pa nehote pripomoreta, da pohlepni ugrabitelji nazadnje padejo v roke varuhov zakona.

Dober humor je zmožnost, da z vizualizacijo, asociativnimi povezavami in situacijami izzove smeh pri gledalcih. O družbenih in celo političnih funkcijah humorja obstajajo številne teorije in je predmet filozofskih razpredanj vse od antike dalje; pa vendar je mogoče njegovo kinematografsko (ali gledališko) vlogo strniti v preprosto premiso o učinku, ki bodisi je ali pa izostane. Če je, potem je komedija pač dobra.

Brata Farrelly sta uspeh filma ponovila še v poznejših, podobno absurdnih straniščnih črnih komedijah Kingpin (1996), There's Something About Mary (1998), Me, Myself and Irene (2000) in nekaterih drugih.

2 komentarja:

  1. Vem, da gre za stokrat videno zadev, a pri meni ima kultni status. Sicer butasta in obrtniško za silo narejena zadeva, a mene bosta tadva vedno nasmejala.

    OdgovoriIzbriši
  2. Pri meni je enako. Gumijasti Jim Carrey je sicer odličen tudi v "Me Myself & Irene", verjetno pa ni vloge, ki bi mu bila tako pisana na kožo kot v "Dumb & Dumber". Straniščni humor gor ali dol, jaz se vsakokrat režim kot pečen maček.

    OdgovoriIzbriši