31. avg. 2008

Munich (2005)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Politični akcijski triler prikaže prosto filmsko interpretacijo dogajanja, ki je sledilo resničnim zgodovinskim dogodkom na olimpijskih igrah leta 1972 v zahodnonemškem Münchnu, ko je militantna teroristična skupina Črni september (menda povezana s palestinsko organizacijo Fatah ranjkega Jaserja Arafata) med izraelskimi športniki v olimpijski vasi zajela in nazadnje ubila enajst talcev. Iz političnih razlogov izraelska premierka Golda Meir sklene, da mora v dokaz odločnosti nesramnemu napadu slediti kazen, in za protiudarno akcijo angažira agenta Avnerja (Eric Bana), svojega nekdanjega telesnega stražarja in bivšega operativca posebnih enot Mossad. Ta mora v največji tajnosti izslediti člane teroristične skupine, razsejane po vsem svetu, in jih v poduk njihovim vodjem eliminirati. Pri tem mu pomaga skupina specialistov: južnoafriški hitman (Daniel Craig), ostareli ponarejevalec dokumentov (Hanns Zischler), priučeni izdelovalec bomb (Matthieu Kassovitz) in pedantni "čistilec" (Ciarán Hinds), informacije o tarčah pa jim drago prodajata subverzivni vohun in njegov oče, glava disidentske francoske družine.



Od začetka njihovi bombni in streljaški atentati na arabske tarče potekajo rutinsko programirano in brez večjih težav. Sčasoma pa njihova dejanja (zlasti kolateralna škoda zaradi načelnih povračilnih ukrepov) začnejo usodno odmevati v neuradni mednarodni skupnosti in sprožijo vrsto posledic, ki kmalu terjajo tudi njihova življenja. V politično dogajanje se vmešajo še druge države s svojimi skrivnimi službami in se zoperstavijo vedno manj številčni skupini, obenem pa se razočarani Avner vse težje spopada z lastno vestjo, etičnimi dilemami, boleče naraščajočo preganjavico in dolgo odsotnostjo od svoje družine, ki o njegovih dejanjih ne ve ničesar. V sklepni deziluziji mu postane jasno, da so tako dejanja teroristov kot tudi njihova lastna zgolj podaljšek politike, in da med teroristi in njihovimi legitimnimi rablji ni bistvenih razlik.
Dolgčas: Steven Spielberg gre na drugo stran. Če ste gledali Schindlerjev seznam in če poznate Stevena Spielberga, potem dobro veste, da je možakar ves čas na strani Židov. [...] Okej, toda koga briga kaj si misli Steven Spielberg, koga brigajo njegove travme in le kdo bo zares užival med gledanjem triurnega političnega trilerja, ki se jemlje tako hudo resno, da ga je treba na koncu gledati kot komedijo. —Iztok

Ob Cesarstvu sonca (1987) in Schindlerjevem seznamu (1993) je Munich verjetno najbolj odrasel in kompleksno večplasten, gotovo pa najbolj kontroverzen Spielbergov film, ki deluje na več ravneh: na politični, družbeni, etični in osebno človeški. Odpira širši kontekst nerešljivega palestinsko-izraelskega konflikta in zastavlja veliko več vprašanj, kot je možnih enostranskih odgovorov; recimo o tem, ali naj zato, da država moralno ubrani svoja najvišja načela, uporabi vsa sredstva in pri tem žrtvuje taista načela? Ali se je sploh smiselno boriti proti terorizmu (razen kot sredstvo politične demagogije, ki naj pred volivci upraviči državno oblast), če pa vsakega ubitega posameznika takoj nadomesti še bolj odločen in krut? Se je proti nasilju sploh kadarkoli možno boriti z enakim nasiljem in ali patriotizem, moralno upravičen z zgodovinskim zatiranjem in krvavo plačan s holokavstom, res dovoljuje vsakršne metode? Ali so ljudje, ne glede na pripadnost kulturi in veri ter zaslepljeni z dvolično ideologijo svojih državnikov, zgolj orodje v rokah interesov politike?

Film je bil nominiran za pet oskarjev, zlati globus in grammyja ter številne druge prestižne mednarodne filmske nagrade.

Ni komentarjev:

Objavite komentar