26. sep. 2008

Kiss Kiss Bang Bang (2005)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Filmska metafikcija ni nova stvar. Gre za literarno premiso, ko se protagonist zave, da se je znašel sredi izmišljene zgodbe in tako izstopi iz konteksta, ki je ta lik sploh ustvaril. Na misel takoj pridejo parodija Mela Brooksa Spaceballs (1987), domišljijska drama Stranger Than Fiction (2006), medijska satira The Truman Show (1998), komična drama High Fidelity (2000) in do neke mere deviantna črna komedija Fight Club (1999). Višek bržkone doseže v Kaufmanovi zgodbi izjemne psihodrame Adaptation (2002), ko junakov proces pisanja scenarija nazadnje postane sáma vsebina filma, ki ga pravkar gledamo. Scenarist Shane Black, sicer zaslužen za dialoge in like uspešne franšize Lethal Weapon, je tak pristop uporabil še v svojem scenariju za dokaj podcenjeno komično akcijado Last Action Hero (1993), kjer se Ah-nold posrečeno norčuje iz samega sebe. Pri kriminalni črni komediji Kiss Kiss Bang Bang, posneti po romanu Bodies Are Where You Find Them avtorja Bretta Hallidaya, glavni lik cinično komentira dogajanje naravnost v kamero ter po želji celo previja film naprej in nazaj. Black, ki se ga v vlogi enega od Guvernatorjevih vojakov spomnimo iz kultnega (prvega) Predatorja (1987), se je tokrat prvič preizkusil še v vlogi režiserja ter si prislužil nekaj pomembnih filmskih nagrad in nominacij.



Nepomembni tat Harry Lockhart (Robert Downey Jr.) se po spletu naključij in uspešni avdiciji znajde v Hollywoodu kot potencialni igralec v neki detektivki. Da bi bil bolj prepričljiv, ga homoseksualni P.I. Gay Perry (Val Kilmer) kot opazovalca skuša vpeljati v detektivsko delo, a pri tem naletita na resnični primer umora nekega dekleta, ki ju nazadnje pripelje do brezkompromisnih spletk okorelega igralskega veterana Harlana Dexterja (Corbin Bernsen), ki po zatonu filmske kariere išče druge vire zaslužka. Harry nepričakovano naleti še na mladostniško ljubezen Harmony (Michelle Monaghan), s pogrošnimi šundovskimi romani zasvojeno dekle iz svojega rodnega kraja, ki je v intrigantno skrivnost vpletena bolj, kot se sprva zdi.

Inteligentna in hiperaktivna črna komedija je retorično zasičena, metažanrsko nepopustljiva in se samorekurzivno stopnjuje v lastni formi noir parodije. Sočna mešanica tarantinovske ekscentričnosti in neznosne lahkosti ubijanja Elmora Leonarda (roman Rumov punč, predloga za film Jackie Brown) se podobno kot po še enem njegovem romanu posneta akcijska komedija Get Shorty (1995) z zabavnimi cineastičnimi referencami satirično loteva hollywodske morbidne plehkosti, pokvarjenosti in vpletenosti v kriminal, obenem pa lucidno transcendira filmski žanr in se skozi divje nepredvidljivo zgodbo elegantno izogne vsem njegovim stereotipom.

Pravzaprav je največja prednost filma obenem tudi njegova hiba: naracijsko intelektualistična in elokventno hiperdinamična ventilacija je zahtevna in naporna ter postane težko sledljiva. Kilmer je v neklišejski vlogi gejevskega trdokožnega detektiva zelo zanimiv, Downey pa kot prikupno nekonvencionalni fant iz soseščine kot vedno briljanten. Seksualni namigi in kemija z Monaghanovo so odlični, zmoti le očitna starostna razlika med njima (čeprav naj bi bila vrstnika) in za spoznanje premalo utemeljen motiv njegove neomajne ljubezni do nje. Razen tega scenaristična kompleksnost nekolikanj zasenči tudi karakterizacijo likov in bolj kot empatičnost ponuja kljub vsemu nenavadno, izvirno, eklektično, nepretenciozno in avtoironično komedijo zmešnjav. Nič čudnega, da je bila finančno bistveno bolj uspešna in pozitivno sprejeta zunaj ZDA, dasiravno gre za film, namenjen ožji in bolj specifični filmski publiki.

1 komentar:

  1. Silno ekstravaganten in všečen trip, je pa tudi mene naracija na momente malce utrudila.

    OdgovoriIzbriši