22. okt. 2008

The Deer Hunter (1978)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Komaj drugi celovečerec ameriškega scenarista, producenta in režiserja Michaela Cimina se je kot prvi cineastični prikaz uničujočih posledic vietnamske vojne (le nekaj let po njenem koncu) vzpel med filmske legende in si razen številnih odličij (petih oskarjev, nagrade bafta, zlatega globusa in drugih prestižnih nagrad ter nominacij) med kritiki prislužil naziv ene največjih mojstrovin vseh časov. Za eno leto je prehitel Coppolovo Apokalipso danes (katere snemanje se je sicer začelo že leta 1976, a se je produkcija potem raztegnila na tri leta) in namesto srhljive alegorije o absurdnosti vojnega konflikta prinaša ganljiv hvalospev vietnamskim veteranom in žrtvam tega nesmiselnega ter politično spornega vojaškega posega.



Michael (Robert De Niro), Steven (John Savage) in Nick (Christopher Walken) so prijatelji v zakotnem železarskem mestecu v ameriški Pensilvaniji, kjer živijo v tradicionalni skupnosti potomcev ruskih priseljencev. S kolegi (George Dzundza, John Cazale, Chuck Aspegren) se ob koncih tedna radi odpravijo na lov, ki ga zlasti Michael s svojo obsedenostjo nad "enim samim strelom" jemlje dokaj resno. Po pravoslavni poroki Stevena z zaročenko in huronskem veseljačenju se trojica odpravi v Vietnam na služenje vojaškega roka. Tam jih srečamo čez čas, ko jih zajamejo sovražniki in jih kot vojne ujetnike prisilijo v igro ruske rulete. Z nepremišljenim tveganjem jim uspe pobegniti, a se Steven pri nesrečnem padcu poškoduje, duševno strtega in zmedenega Nicka pa odpeljejo v vojaško bolnišnico, od koder se sam odpravi nazaj v Saigon. Michael se slabe vesti vrne domov in ugotovi, kako usodne in nepovratne posledice so terjale grozljive vojne izkušnje. Potem ko nikakor ne more navezati stika z domačim okoljem in mu spodleti še poskus, da bi se zbližal s svojo simpatijo in Nickovo nesojeno zaročenko Lindo (Meryl Streep), se odloči, da bo v povojnem Vietnamu poiskal tovariša, ki tam profesionalno igra rusko ruleto za veliko večji denar.



Epska melodrama v treh arhetipskih dejanjih (poroka, vojna, pogreb) prinaša zgodbe o prijateljstvu, moralni deziluziji ter tragičnih socialnih in psiholoških posledicah vojnih grozot. Med prvimi je satirično namignila na hinavski patriotizem ameriške administracije, ki je za svoje politične interese v Vietnamu novačila predvsem ljudi s spodnjega konca družbene lestvice (med njimi veliko temnopoltih in priseljenih), po sramotnem vojaškem porazu pa jih je zavrgla in pozabila nanje. Vzdušno filmografijo in presunljivo scenografijo odlično podpirajo predvsem realistični, briljantni igralski performansi, dramaturgijo pa podkrepi še sijajna zvočna podlaga z nepozabno, otožno kitarsko glasbeno temo.

Filmu bi bolj pikolovski sicer mestoma lahko očitali razvlečenost, nekatere nedoslednosti scenarija in karakterizacije likov, enostranskost prikaza sovražne strani (ta tema je bila tedaj še zelo občutljiva) in izmišljeni motiv slovite ruske rulete (ki je v Vietnamu seveda niso poznali). Gotovo pa zgodovinska avtentičnost ni ključnega pomena v tem (ali katerem drugem vojnem) filmu, ki skozi prepričljivo človeškost svojih likov vendarle nepristransko in sočutno opozarja na resnično ceno, ki jo še danes plačujejo ameriški domoljubi zaradi imperialistične sle svoje države. Pri čemer se v mainstreamovskem nagovoru Nixonovi molčeči večini elegantno izogne moraliziranju, ideološkosti in solzavi čustvenosti.

Melanholično in ganljivo elegijo je bežno navdihnil roman Drei Kameraden nemškega pisatelja Ericha Marie Remarquea, ki opisuje usodo treh prijateljev v strelskih jarkih prve svetovne vojne. Reference ter socialne in psihološke motive iz Ciminovega Lovca na jelene vsebujejo praktično vse vietnamijade in večina vojnih dram odtlej.

Ni komentarjev:

Objavite komentar