7. okt. 2008

Strange Days (1995)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Pri tem (začuda) dokaj prezrtem, temačnem cyberpunkovskem trilerju bi zlahka pomislili na Philipa K. Dicka. Zanimivo pa je scenarij zanj napisal James Cameron, režiser Terminatorja, drugega dela Aliena in Titanica, menda navdihnjen s takrat odmevno afero Rodneyja Kinga (film pa gladko poseka patetičnega Johnnyja Mnemonica z lesenim igralskim katatonikom Keanujem Reevesom, posnetega po zgodbi očeta kiberpanka Williama Gibsona). Zadnje dneve je uradno režirala Jamesova bivša žena Kathryn Bigelow, ki je verjetno najbolj ostala v spominu po svoji solidni adrenalinski akcijadi Point Break (1991). Nekdanja zakonca se v tandemu lotevata zanimive in nenavadno izvirne futuristične teme.



V Los Angelesu bližnje prihodnosti (danes seveda preteklosti) se pripravlja množično novoletno slavje ob koncu tisočletja. "Leto 2K" naj bi prineslo novo dobo vladavine posameznikov, rasno zatiranih in segregiranih getovskih voditeljev, ki med raperskimi glasbeniki vznikajo kot aktivisti socialne kontrarevolucije. Tako tudi priljubljeni Jeriko One, o čigar umoru prav zadnjo noč v letu poročajo vsenavzoče televizijske postaje. To v velemestu sproži vrsto oboroženih nemirov, ki jih kruto zatirajo policijske enote. Sredi vstaje množic se znajde nekdanji policist Lenny Nero (Ralph Fiennes), ki na črnem trgu odvisnikom preprodaja posebno vrsto umskega mamila: na zgoščenko posnete virtualne čutne vtise osebe, ki je svoje doživljanje dogodkov (beg, seks, rekreacija, rop) s pomočjo posebne naprave (Superconducting Quantum Interference Device) digitalno posnela, in jih uporabnik, ki "se priklopi", doživlja iz prve osebe ter tako, kot bi bil sam v njeni koži. Lenny, ki skuša nekdanje dekle Faith (Juliette Lewis) prepričati, naj zapusti trenutnega fanta, paranoičnega in nasilnega glasbenika Phila Ganta (Michael Wincott), se nepričakovano polasti snuff posnetka, dokaza o naročenem umoru črnskega aktivista, in mora zato bežati pred pokvarjenima policistoma (William Fichtner, Vincent D'Onofrio), ki mu strežeta po življenju. Pri tem mu pomaga zvesta temnopolta prijateljica Mace (Angela Bassett), voznica VIP limuzin in osebna stražarka, medtem ko se njegov zabavljaški detektivski kolega Max (Tom Sizemore) izkaže za vse prej kot dobrega prijatelja.



Stilizirani žanrski izdelek odlikuje prepričljivo noir vzdušje tehnološke odmaknjenosti, voyeursko nasilje, neopazni in premišljeni posebni učinki, izjemna vizualizacija prizorov slavja na prostem, svojevrstna kostumografija in ekscentrična scenografija ter tehnicistična glasbena podlaga. Dovršena dramaturgija in mestoma nedosleden scenarij nista brez napak (zlasti vrhuncu in razpletu manjka nekaj bistvenih poudarkov, Sizemoreov lik pa je skrajno čuden in neprepričljiv), zato pa blestita oba sijajna glavna protagonista, Fiennes in Bassettova. Njuna lika imata zanimivo nasprotno spolno dihotomijo, saj je ona odločna in neustrašna (a pod trdim površjem grenkih preteklih izkušenj ganljivo rahločutna in nežna), on pa simpatetično prijazen, ranljiv in optimističen idealist, ki v njej najde trdno čustveno oporo. Nepričakovana ljubezenska zgodba daje brutalno distopični in hiperdinamični viziji prihodnosti pristno človeški kontrast in s kočljivo rasno mešanostjo (črnka, belec) še pripomore h kontroverznosti te nenavadne futuristične zgodbe, ki prinaša jasna družbena in civilizacijska sporočila. Izjemno gledljiva in privlačna kriminalna sci-fi drama satirično opozarja še na vlogo medijev ter represivnega in skorumpiranega državnega aparata v sodobnem svetu; obenem pa se eksistencialistično poigrava z objektivnostjo doživetega in substančnostjo človekovih spominov.

p.s. Sem omenil, kako čudovita (mi) je Angela Bassett? ♥

1 komentar:

  1. To pa moram it gledat ,.. mislim najt kje na netu, ...

    OdgovoriIzbriši