10. okt. 2008

Zoolander (2001)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Absurdna satirična parodija Zoolander je razen njegovega Tropskega viharja (ki se ravnokar vrti v kinih) bržkone še en dokaz, da je Ben Stiller, producent in režiser ter seveda igralec, še najboljši v vlogi slednjega. Kot režiser (seveda ne edini) rad namenja vloge članom svoje ožje družine. Ob njem tako tukaj igrajo njegova žena Christine Taylor, svak Mitch Winston, sestra Amy Stiller ter oče Jerry in mati Anne, sicer sloviti zakonski komični par "Stiller & Meara" iz 70. let. Sicer pa sta tukaj spet zaigrala v tandemu z Owenom Wilsonom, s komer si je Ben Stiller prvič delil platno v svojem režijskem celovečernem prvencu The Cable Guy (1996), potem pa še v komedijah Meet the Parents (2000), The Royal Tenenbaums (2001), Meet the Fockers (2004), Starsky & Hutch (2004) in drugih.



Derek Zoolander (Stiller) je moški model, ki mu po treh zaporednih uspešnih manekenskih letih (in kljub divji priljubljenosti njegovih fotografskih poz, poimenovanih "Blue Steel" ter "Magnum") naslov najlepšega prevzame mladi tekmec Hansel (Wilson). Ker je Derek sicer "absurdno čeden", a tudi neverjetno zabit in "nezmožen obračanja v levo", prav nič ne sluti, da ga skuša slavni modni oblikovalec Mugatu (Will Ferrell) s pomočjo usnjeno možačaste pomočnice (Milica Jovović) izkoristiti za programiran atentat na malezijskega predsednika, ki z višanjem plač otroške delovne sile ogroža vso modno industrijo. Oba lepotca z naslovnic revij se vendarle spajdašita in se s pomočjo pretkane novinarke (Taylor) domislita načrta, kako bosta mogotcu preprečila zlobno nakano.

Jasno, da gre za izumetničeno farso, ki se norčuje iz plehkosti in glamurja modne industrije ter njenih likov; s satirično ostjo pa meri še na problematiko izkoriščanja otroške delovne sile in lahkomiselnost puhloglavega družbenega sloja, obsedenega z lepoto. Težava je le, da gre v tem predaleč in preveč odkrito — kot vic, ki ti ga nekdo še pojasni, da bi ga bolje razumel. Zoolander vendarle ni Austin Powers, ki sicer podobno ponuja močno pretirano parodijo na Jamesa Bonda, a je veliko bolj dovršen in karakterno kompleksen. Sicer se Stillerjev ekstravagantni umotvor lahko pohvali s pretenciozno igralsko zasedbo (David Duchovny, Jon Voight, Vince Vaughn) in verjetno najbolj impresivno kameo zbirko slavnih imen vseh časov, a kljub nekaterim posrečenim filmskim referencam in solidni glasbeni podlagi nazadnje izzveni kot skrajno nezahtevna in zgolj srednje zabavna straniščna burka za debilne Američane.

2 komentarja:

  1. Straniščna burka, tale mi je všeč. :)

    Sicer pa je, odkar sem film videl, preteklo že dosti vode in se ga bolj kot ne bežno spominjam. Splošni vtis je bil nekako grenko-sladek, strinjam se, da gre Stiller predaleč - ah, kako je že, "never go full retard!" :)

    OdgovoriIzbriši