13. nov. 2008

Hotel Rwanda (2004)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Terry George se po scenarijih za filma rojaka Jima Sheridana In the Name of the Father (1993) ter The Boxer (1997) — v obeh je zaigral odlični Daniel Day-Lewis — tokrat tudi sam v režiserskem stolčku loteva pronicljive politične drame, posnete po resničnih dogodkih med genocidom v Ruandi leta 1994. Aprila je tedaj prišlo do vojaškega udara večinske etnične skupine Hutujev, ki so jih logistično in finančno potihem podpirale francosko govoreče afriške kolonije. V izbruhu množičnega nasilja so v kakšnih 100 dneh zverinsko pobili skoraj milijon civilistov plemena Tutsijev, katerih uporniške sile so se po propadlih mirovnih dogovorih zoperstavile novemu režimu. Sredi zmede in morije v državni prestolnici Kigali se je znašel upravnik prestižnega hotela Des Mille Collines (belgijske družbe Sabena) Paul Rusesabagina, ki je s podkupovanjem, previdno diplomacijo, tveganim taktiziranjem in neverjetno požrtvovalnostjo pred gotovo smrtjo rešil več kot 1200 ljudi, ki so se pred pobesnelo vojaško hunto zatekli v njegov hotel.



Film irskega scenarista, režiserja in producenta Georgea je presenetljivo verna ponazoritev resničnih dogodkov in kaže dramatično dogajanje v obleganem zasilnem begunskem zatočišču — zlasti iz zornega kota iznajdljivega Paula (Don Cheadle), njegove žene (Sophie Okonedo) in družine ter hotelskega osebja. Film ne fascinira s ceneno eksplicitnostjo in ne vzbuja čustev s puhlo patetiko, pa vendar prinaša eno najbolj šokantnih, presunljivih in navdihujočih zgodb svoje zvrsti. Don Cheadle, ki si je za izjemno predstavo prislužil nominaciji za oskarja in globus (film pa številne druge pomembne nagrade), v svojo vlogo prijaznega in omikanega skrbnika hotela vnaša pretanjeno humano sočutnost, neverjeten emotivni razpon in fantastično paleto empatičnih zrcalnih odzivov na razmere v ubogi afriški državi. Po tej plati film tematsko ne zaostaja veliko za Schindlerjevim seznamom (1993), ki mu ga zlahka postavimo ob bok. Le da tokrat ne gre za v nebo vpijočo pravičniško moralko o vojnem pogromu nad Židi ter film, za katerega produkcijo (in precej adaptirano ter resničnim dogodkom manj verno vsebino) je stal judovski lobi bogatih hollywoodskih magnatov — temveč za angažirano izpoved neodvisne produkcije (Lionsgate) o revnem afriškem temnopoltem prebivalstvu, o izmečkih in "ščurkih", katerih življenje in smrt sta vredna manj kot nič in katerih edini greh je ta, da so se rodili na napačnem koncu sveta.



Filmu sicer mestoma očitajo poenostavljen ter enostranski prikaz dejanskih politično-gospodarskih razmer, vendar menim, da je njegov poudarek drugje; razen v grozljivem prikazu socialno-kulturnih predsodkov in zmanipuliranega sovraštva gre njegovo odmevno sporočilo iskati v trpkem očitku zahodnim bogatim državam, naj jih (nas) bo v dno duše sram, ker so v odločilnem trenutku hinavsko obrnile hrbet in dopustile še eno izmed mnogih (s koristoljubjem in političnimi interesi zaznamovanih) grozodejstev sodobnega sveta.

I think if people see this footage, they'll say 'Oh, my God, that's horrible.' And then they'll go on eating their dinners.

2 komentarja:

  1. Se strinjam, odličen film. Primerjava s Schindlerjevim seznamom je povsem na mestu, zdi se, da Hotel Rwanda potihem celo preferiraš? No, ne glede na utemeljene dvome v njeno kredibilnost Spielbergovo mojstrovino sam postavljam predenj, saj se mi zdi zaradi nenadkriljive cineastične podkovanosti močnejša in bolj pronicljiva.

    OdgovoriIzbriši