28. dec. 2008

The Devil's Advocate (1997)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Kevin Lomax (Keanu Reeves) je ambiciozni mladi odvetnik iz manjšega kraja na ameriškem jugu, ki še nikoli ni izgubil sodnega primera; tudi tedaj ne, ko pred poroto zagovarja pedofile in morilce. Njegovo neverjetno veščino opazi John Milton (Al Pacino), lastnik megalomansko uspešne mednarodne pravniške pisarne iz New Yorka, in nadebudnemu povzpetnežu ponudi službo, odlično plačo, prostorno stanovanje v prestižni soseski in možnost vzpona med zvezdnike sodnih dvoran. Z lepo soprogo Mary Ann (Charlize Theron) torej zapustita podeželje in Kevin se kot novopečeni varovanec skrivnostnega Miltona takoj poda naravnost v levje žrelo, zahteven sodni primer trojnega umora, ki zahteva vso njegovo pozornost in energijo. Zato kljub svarilom svoje verne matere (Judith Ivey) sprva ne opazi preganjavice in vse večjega nelagodja, ki se poloteva njegove žene, čudnih poslovnih potez nove firme in predvsem zagonetnih nakan svojega vsemogočnega mentorja, ki ob privlačni poslovni partnerici Christabelli (Connie Nielsen) Kevinu očitno ponuja precej drugačno prihodnost kot zgolj uspešno odvetniško kariero.



Kalifornijski veteran Taylor Hackford, ki ima med drugim za seboj slovito klasiko med romantičnimi dramami An Officer and a Gentleman (1982), je s scenaristom Tonyjem Gilroyem kot režiser sodeloval že pri trilerju Dolores Claiborne (1995) in akcijski drami Proof of Life (2000). Tokrat sta v Hudičevem advokatu, adaptaciji istoimenskega romana ameriškega pisca Andrewa Neidermana, ustvarila izjemno privlačno, mistično, zlovešče urbano okolje, v katerem so dileme človekove morale in njegove poslovne etike zavite v transcendenčno biblijsko metaforo o tem, kako se pekel in nebesa skrivata v vsakem posamezniku, svobodna volja njegovih dejanj pa odloča o tem, ali bo podlegel skušnjavam bogastva, moči in napuha.

Let me give you a little inside information about God. God likes to watch. He's a prankster. Think about it. He gives man instincts. He gives you this extraordinary gift, and then what does He do, I swear for His own amusement, his own private, cosmic gag reel, He sets the rules in opposition. It's the goof of all time. Look but don't touch. Touch, but don't taste. Taste, don't swallow. Ahaha. And while you're jumpin' from one foot to the next, what is he doing? He's laughin' His sick, fuckin' ass off! He's a tight-ass! He's a sadist! He's an absentee landlord! Worship that? Never!



Z napetim scenarijem in razgibano dramaturgijo je režiser tokrat iz katatoničnega Keanuja razen smešnega južnjaškega naglasa uspel izvabiti za spoznanje večji razpon čustev od obeh njegovih siceršnjih igralskih izrazov (z dvignjenimi in s spuščenimi obrvmi), medtem ko izjemno nadarjena Charlize kot vedno blesti v svoji vlogi, igralsko zasedbo pa zanesljivo podpirajo še nekatera druga zvezdniška imena (Jeffrey Jones, Craig T. Nelson). Nedvomno pa zgodbo, ki dovršeno stopnjuje tempo do dramatičnega vrhunca, zaokroža karizmatični Al Pacino, eden najbolj prepričljivih in duhovitih filmskih zlodejev vseh časov, čigar cinično histerični overacting morda prav tej vlogi pristoji bolj kot kateremukoli drugemu njegovemu filmskemu liku. Kljub dolžini filma, ki presega dve uri, gre za nenavadno kratkočasno, zapeljivo in predvsem zabavno cineastično izkušnjo, ki bi bila sicer z nekoliko drugačno zasedbo še boljša (kreh, Keanu, kreh) ter jo mestoma pestijo nekatere dramaturške nedoslednosti in spodrsljaji, a se odkupi s fantastično scenografijo in vizualizacijo, nič pretirano odmerjenimi posebnimi učinki in fascinantno simboliko, ki pritegne tudi nereligozno navdahnjene osebke, kakršen je vaš filmoljub. Nad sicer briljantnim zadnjim kadrom filma imam le manjšo pripombo: namesto nadvse domiselno izbranega Paint it Black legendarnih Stonesov bi nemara še bolj ustrezal Sympathy for the Devil izpod rok dotične rockovske zasedbe.

Vanity, definitely my favorite sin.

2 komentarja:

  1. film mi je všeč, tudi keanu tukaj ni slab

    nekoliko me moti pacino, ki veliko svojih vlog gradi na polkovniku Franku Sladu iz Scent of a Woman (npr. tudi carlito's way, ne pa tudi Heat)

    OdgovoriIzbriši
  2. Osebno mi je Pacino s svojim gledališkim pristopom (poleg Glengarry Glenn Ross) tukaj še najbolj všeč, ker Satanu tak značaj pač pritiče. Keanu je resda boljši od nekaterih drugih svojih vlog (vključno s famozno Matrico), a za glavni lik bi si vseeno želel malo bolj karakternega igralca in ne takega, ki je v vseh svojh vlogah identičen (beri: lesena brezizrazna deska).

    OdgovoriIzbriši