16. dec. 2008

Top Gun (1986)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Pri nekoliko bolj patiniranih [sic] filmofilih skorajda ni mogoče, da ob ogledu te akcijske romantično-letalske klasike ne bi začutili vsaj malce nostalgije nad 80. leti prejšnjega stoletja, sicer vrhunskim obdobjem ameriške kinematografije. Že res, da današnjim generacijam in filmskim očem Top Gun po vsej verjetnosti ne prinaša kakšnega posebnega vsebinskega presežka in da sodi med filme, čez katere notorično zabavljajo mnogi cineasti (in se jim rogajo številne parodije), češ da so bolj ali manj odkrito homoerotični. A vendarle ni moč zanikati nekakšne sproščujoče, s preteklostjo in referencami neobremenjene ter zabavne dimenzije, ki jo prinaša v obliki arhetipske mladostniške romance, impresivnega trušča letalskih motorjev in zračnih akrobacij, privlačnosti belih mornariških uniform in neustavljivi energiji mladih igralcev, med katerimi so mnogi pozneje postali vrhunski zvezdniki.

Ne spomnim se namreč filma, ki bi katerega igralca tako mogočno izstrelil v stratosfero hollywodskih zvezd, kot je Top Gun to storil za slabih 170 cm visokega scientologa, tedaj komaj 24-letnega Tomčija Kurčija, khm khm, Toma Cruisea. Režiser Tony Scott si ga je izposodil pri svojem starejšem bratu Ridleyju, ki ga je leto poprej vtaknil v junaške čevlje postavnega Jacka v fantazijski pustolovščini Legend (1985), a je prav Top Gun tisti, ki ga je povzdignil v filmski idol celotne generacije. Nič manj uspešen ni bil film za druge iz izjemne glumaške zasedbe: nekaterim je utrdil sloves prekaljenega in uveljavljenega igralca (Tom Skerritt, Michael Ironside), drugim je utrl pot k prihodnji slavi (Val Kilmer, Anthony Edwards, Meg Ryan, Tim Robbins, Rick Rossovich, Adrian Pasdar), za nekatere pa je bilo nepopisno navdušenje, ki so ga bili deležni, celo preveč naporno in nevzdržno. Zelo fotogenična in prikupna Kelly McGillis, ki je leto poprej opozorila nase (in si prislužila nominacijo za zlati globus) v sloviti Weirovi kriminalni amišijadi Witness (1985), poslej začuda ni bila več deležna večjih vlog in se je preusmerila v povečini televizijske projekte. Pri drami The Accused (1988) je zaradi nekdanje podobne osebne grozljive izkušnje zavrnila glavno vlogo posiljenega dekleta, ki je pozneje prinesla oskarja Jodie Foster, sama pa se v njem pojavi kot odvetnica.



Kakorkoli, legendarna "turboreaktivna blockbuster pop-opera" Top Gun v produkciji filmskih mogotcev Dona Simpsona in Jerryja Bruckheimerja je doživela huronsko topel sprejem in nesluten finančni uspeh (s proračunom 15 milijonov dolarjev je samo v ZDA prinesla 177 milijonov prihodkov v kinodvoranah in še dodatnih 80 milijonov v izposojevalnicah videokaset) ter si prislužila nekaj prestižnih filmskih nagrad. K temu je nemalo pripomogla zares dopadljiva glasbena podlaga slovitega Harolda Faltermeyerja (avtorja kultne melodije Axel F iz megauspešne akcijsko-komične franšize Beverly Hills Cop) oziroma izjemni soundtrack iz samih uspešnic, ki ga še danes priznavajo za eno najboljših muzikaličnih ozadij vseh časov. Ob njem zlahka pozabimo na smešno neprepričljiv prikaz veščin bojnih pilotov in letal, infantilno ljubezensko zgodbo, maskulinizirano konfrontacijo prenapetih adolescentov na ravni srednješolskega petelinjenja in številne očitne mačistične namige razgaljenih moških teles, ki malodane dajejo vtis, kot da gre za nekoliko sodobnejši videospot skupine Village People — in se zgolj prepustimo zabavnim vragolijam frajerjev v uniformah s sončnimi očali Ray Ban, ki bolj upehane in pogosto cinične filmoljube zazibljejo v čas vihrave in brezskrbne mladosti, jopičev iz jeansa, smešnih bundesliga pričesk in neznansko nalezljive glasbe 80. let.

Ni komentarjev:

Objavite komentar