30. mar. 2009

The Matrix (1999)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Kje začeti? Recimo takole: kaj (če sploh kaj) imajo skupnega grški filozof Platon, pokojni pisec znanstvene fantastike Stanisław Lem, japonski anime Kōkaku Kidōtai oz. Ghost in the Shell (1995) ter filmska ustvarjalca poljskega rodu, brata Wachowski?



Platonova "prispodoba (analogija, parabola) o jami" — da lahko človek posredno zazna samo sence resnice, ne pa tudi resnice same — je bržčas dovolj znana, da je med pisci znanstvene fantastike verjetno služila kot navdih za kiberpankovsko premiso o artificielnem življenju, zaprtem v zamejenost prostora in časa, ki se sprašuje o svoji resničnosti in o tem, ali onkraj njenih meja obstaja še kaj drugega. Poljak Lem je že leta 1957 v svojih Zvezdnih dnevnikih Ijona Tihega (Dzienniki gwiazdowe) ter v poznejšem dodatku iz leta 1966 Spomini vesoljskega popotnika* pisal o kibernetiku prof. Corcoranu, ki je v nekakšnih cilindričnih posodah vzgojil umetno življenje, pravcato alternativno civilizacijo (ki sanja o bogu, se sprašuje o smislu življenja in celo ugiba o obstoju svojega stvarnika), in je temu solipsističnemu** umotvoru rekel "duh v posodi". Najbrž ni naključje, da slovita animirana mojstrovina Ghost in the Shell (Duh v školjki) govori o kibernetičnem organizmu, ki ga (oz. jo) prav tako mučijo dileme o svoji istovetnosti in bivanju (kar je z avtorji kot Philip K. Dick in William Gibson ter filmi kot Blade Runner preraslo v enega najbolj prepoznavnih motivov literarnega in filmskega kiberpanka). Ne verjamem, da brata Wachowski ne poznata zgodb svojega slavnega rojaka Stanisława Lema (sicer ne vem, ali sta to kdaj izrecno omenila) in da se razen po vsebinskih (korporativno orwellovsko zakulisje v distopični družbi prihodnosti, obvladovanje posameznikov s pomočjo tehnologije) in celo konkretnih vizualnih motivih (npr. padajoče zelene računalniške črke na zaslonu, strelski obračun med stebri preddverja stavbe, telesni mikrovsadki, informacijski priključki v možgansko deblo) animeja Kōkaku Kidōtai, kar sicer sama priznavata, nista zgledovala tudi po Lemovih konceptih. Kakorkoli že, z znanstveno-fantastičnim akcijskim trilerjem Matrica sta brata v hipu zaslovela kot daljnovidna in resna scenarista ter režiserja, ki znata pomenljivo in globoko zgodbo o transcendenci zavesti iz omejitev telesa in o doseganju višjih potencialov uma (in obenem kritično svarilo pred suženjstvom tehnologije) zaviti v bleščečo cineastično formo z nekaterimi vizualno in vsebinsko prelomnimi dosežki.

I know why you're here, Neo. I know what you've been doing... why you hardly sleep, why you live alone, and why night after night, you sit by your computer. You're looking for him. I know because I was once looking for the same thing. And when he found me, he told me I wasn't really looking for him. I was looking for an answer. It's the question that drives us, Neo. It's the question that brought you here. You know the question, just as I did.

Thomas Anderson (Keanu Reeves) je anonimni programer pri velikem (neimenovanem) softwarskem podjetju, ki razen v enolični službi vse noči kot heker Neo tiči za računalniškim zaslonom in v omrežju išče sledi za skrivnostnim kibernetskim prestopnikom Morpheusom (Laurence Fishburne). V resnici pa ta s pomočjo še ene programerke Trinity (Carrie-Anne Moss) prav nasprotno že ves čas tudi sam išče Nea, ki naj bi imel prav posebno vlogo pri odrešenju človeštva izpod suženjstva vseprisotne "matrice" (izraz iz romana Neuromancer iz leta 1984 avtorja Williama Gibsona). Neo živi neopazno življenje korporativnega uslužbenca, a že od nekdaj sluti, da "je s svetom nekaj narobe"; ne verjame v usodo, saj se noče sprijazniti s predpostavko, da o svojem obstoju ne odloča sam.

The Matrix is everywhere. It is all around us. Even now, in this very room. You can see it when you look out your window or when you turn on your television. You can feel it when you go to work... when you go to church... when you pay your taxes. It is the world that has been pulled over your eyes to blind you from the truth. You are a slave, Neo. Like everyone else you were born into bondage. Into a prison that you cannot taste or see or touch. A prison for your mind.

Neo na lastni koži spozna [Unfortunately, no one can be told what the Matrix is. You have to see it for yourself.], da svet, v katerem že ves čas živi, ni resničen [If real is what you can feel, smell, taste and see, then 'real' is simply electrical signals interpreted by your brain.], temveč virtualen računalniško generiran čutni privid, ki so ga neposredno v njegov um (ter občutek za doživljanje stvarnosti) s posebnimi vtiči in podaljški vsadili stroji. Le nekaj ljudi doslej se je zbudilo iz spanca v vzporedni resničnosti, in prerokinja (Oracle) je napovedala prihod odrešenika (Neo — the "One"), ki bo zmožen zbuditi vse človeštvo. Ti odpadniški virtualni diverzanti imajo tudi svoje disidente, zlovoljne in dvolične "padle angele" (Joe Pantoliano, Cypher — "Lucipher"), ki so neizprosnim in nepremagljivim agentom matrice (Hugo Weaving, agent Smith) pripravljeni izdati svoje tovariše in ideale o svobodi v zameno za otipljive zemeljske užitke. [Ignorance is bliss.] Da bi dosegel cilj, mora Neo kljub prerokbi (ali prav zaradi nje) sprejeti nekatere težke odločitve in se odpovedati najdragocenejšem v sebi [Sooner or later you're going to realize, just as I did, that there's a difference between knowing the path and walking the path.], celo tuzemskemu življenju — saj se ključ do razumevanja in občutenja realnosti, kakršna je (Neu se prava podoba matrice razodene šele potem, ko "umre"), očitno skriva v transcendenci, dosegljivi skozi mesijansko samožrtvovanje.

Did you know the first Matrix was designed to be a perfect human world? Where none suffered and everyone would be happy. It was a disaster. No one would accept the program. Entire crops were lost. Some believed we lacked the programming language to describe your perfect world. But I believe that, as a species, human beings define their reality through suffering and misery.


Stroji, ki so se podobno kot Skynet ozavestili do te mere, da skušajo uravnovesiti smotrnost obstoja, v ljudeh ugledajo sovražnika, motnjo v delovanju sistema, nekoristnega parazita in škodljivca, ki ga je treba odstraniti. (Še en motiv iz Lemovih zgodb?)***

I'd like to share a revelation that I've had during my time here. It came to me when I tried to classify your species and I realized that you're not actually mammals. Every mammal on this planet instinctively develops a natural equilibrium with the surrounding environment but you humans do not. You move to an area and you multiply and multiply until every natural resource is consumed and the only way you can survive is to spread to another area. There is another organism on this planet that follows the same pattern. Do you know what it is? A virus. Human beings are a disease, a cancer of this planet. You're a plague and we are the cure.

Prvi del trilogije Matrica je kot dolgo pričakovani transcendenčno-filozofski sci-fi akcioner gromko treščil v kinodvorane leta 1999 in požel enako mero navdušenja med privrženci žanra in literature kiberpanka, kakor je med entuziasti porajal kopico razlag, interpretacij in analiz svoje nadvse izvirne premise. Večina je v slednji videla številne svetopisemske motive (Trinity oz. "sveta Trojica", Nebukadnezar), namige na vzhodnjaška filozofsko-verska izročila (razsvetljenje kot zmaga uma nad telesom), simbolične in mitske figure (Morpheus oz. Morfej, bog spanca), metaforo mesijanstva, vprašanja o fatalistični predestinaciji in svobodni volji oz. samoizpolnjujočih prerokbah [What's really going to bake your noodle later on is, would you still have broken it if I hadn't said anything?], jungovske arhetipe sebstva (prispodobi Kristusa in Bude kot najvišji personifikaciji sebstva po Jungu) in kolektivnega nezavednega spomina [What you know you can't explain, but you feel it. You've felt it your entire life. You don't know what it is, but it's there, like a splinter in your mind, driving you mad.] ter alegorične reference na literarna [I imagine that right now, you're feeling a bit like Alice. Tumbling down the rabbit hole.] in filmska dela (poleg očitnega zgledovanja po omenjenem animeju še elemente hongkonških pretepačin, dvoboje v slogu špageti vesternov, terminatorske motive prevlade strojev nad človeštvom in viteškega boja dobrega proti zlu) — vse skupaj zavito v znanstvenofantastično postmodernistično**** prispodobo o življenju, ki (s pomočjo tehnologije) presega realne omejitve fizičnega časa in prostora.



V tehničnem in vizualnem smislu je Matrica veličastna paša za oči in razen revolucionarnega bullet-time učinka (ki ga odtlej kopirajo številni filmi, posnema ga npr. Swordfish in parodira prvi Shrek) prinaša nekatere edinstvene elemente znanstvene fantastike, ki ga obenem z dovršeno dramaturgijo postavljajo ob bok mojstrovinam cineastičnega kiberpanka, kakršen je kultni Iztrebljevalec. Pravzaprav je filmu razen nekaterih zgodbovnih nedoslednosti mogoče očitati bolj malo, a je zato tisto toliko bolj moteče. Osebno bratoma Wachowski denimo najbolj zamerim, da sta za glavno moško vlogo angažirala katatonični in brezizrazni kos bukovega lesa (še dobro, da Keanujev performans več kot uspešno kompenzirajo presenetljivi Pantoliano, karizmatični Fishburne, odlični Weaving in drugi); razen tega filmu ni v ponos niti nedorečeni in medli konec, ki se vsebinsko seveda že vnaprej oportunistično navezuje na obe nadaljevanji, leta 2003 priobčena sequela Reloaded in Revolutions. Z nesmiselno zapleteno in bulšitovsko kiber-filozofsko zmedo, puhlimi vizualnimi popcorn bravurami in skrajno populistično premiso, ki nazadnje skrene v čisto drugo smer, bi bilo bolje, ko ju ne bi nikoli posneli. Sicer pa to velja za večino sequelov.

Welcome to the desert of the real.
* V slovenski knjižni izdaji Tehniške založbe Slovenije iz leta 1968 in poznejših (prevod Janez Zor) so Spomini Ijona Tihega (Further Reminescences) dodani poglavju, ki je dodatek Zvezdnim dnevnikom oz. posameznim popotovanjem Ijona Tihega.

** Solipsizem je filozofski nazor, da je človekova eksistenca edina resničnost (da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja) in je njegovo celotno čutno izkustvo (čutni podatki o predmetih, dogodkih in drugih ljudeh) zgolj konstrukt jaza; oz. da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv.

*** Kolikor vem, je v slovenščino prevedenih šest monografskih Lemovih del: Magellanov oblak (1959), Nepremagljiva (1977), Zgodbe o pilotu Pirxu (1977), Zvezdni dnevniki Ijona Tihega (1979), Seneni nahod (1980) ter Eden (1982).

**** V prizoru, ko Neo brska za diski v skrivnem predalu lažne knjige z naslovom Simulacra and Simulation, film namiguje na slovito študijo francoskega filozofa in kulturologa Jeana Baudrillarda (1929—2007). Slednji pa je v nekem intervjuju leta 2004 menda izjavil, da film napačno interpretira in celo izkrivlja njegova dognanja.

5 komentarjev:

  1. ne vem, kdo in kdaj je skoval besedno zvezo (ali kar termin) cyber-punk, ampak večina filmov, ki se jih s tem označuje nima nobene goddamn veze s punkom whatsoever (vsaj po mojem dojemanju besede punk) :)


    there's nothing punk about The Matrix

    OdgovoriIzbriši
  2. ja, saj sem to že prebral, vendar mi ni jasno kaj je "punk" na tej definiciji :D "Classic cyberpunk characters were marginalized, alienated loners who lived on the edge of society in generally dystopic futures where daily life was impacted by rapid technological change, an ubiquitous datasphere of computerized information, and invasive modification of the human body."

    niti nič ostalega nima veze s punkom, razen pač, da je prihodnost vedno razdejana in neprijazna :)

    OdgovoriIzbriši
  3. in niti to nima veze s punkom :P

    OdgovoriIzbriši
  4. No ja, primernost izraza je stvar debate. Izraz 'punk' se seveda ne nanaša na punkovsko glasbo ali stil oblačenja in imidža, temveč zlasti na ideologijo tega družbenega in političnega gibanja -- upor proti represivni, avtoritarni in absolutistični državi, individualizem, zrušenje oblasti z anarhističnimi diverzijami, anti-militarizem, upor proti institucionalizaciji ter indoktrinaciji, nekomformizem itd. -- skratka, saj se razumemo. :)

    OdgovoriIzbriši