1. mar. 2009

Unfaithful (2002)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Nekdanji angleški režiser televizijskih videospotov Adrian Lyne je v četrt stoletja posnel manj kot deset celovečercev, a mu je z njimi uspelo zbrati zavidljivo število filmskih nagrad in nominacij, medtem ko je celim rodovom ljubiteljev zapustil take klasike kot glasbena plesno-železarska romantična drama Flashdance (1983), soparno fetišistični Nine 1/2 Weeks (1986), smrtonosni erotični triler Fatal Attraction (1987) in provokativno ljubezensko dramo Indecent Proposal (1993). K temu dodajmo še dva rimejka, namreč Lolito (1997), predelavo slovitega Kubrickovega kulta iz leta 1962 (posnetega po istoimenskem romanu V. Nabokova iz leta 1955), ter tukaj omenjeno ljubezensko dramo, do danes njegov zadnji film, rimejk izvirnika La femme infidele (1969) izpod peresa in kamere francoskega cineastičnega velemojstra Claudea Chabrola — pa smo nanizali skoraj ves njegov opus, ki se v glavnem posveča ljubezenskim zgodbam in odnosom med spoloma v vseh njihovih odtenkih in oblikah. Bolj ali manj edina izjema, ki odstopa od te formule, je srhljiva transcendenčna alegorija Jacob's Ladder (1990), ki jo med njegovimi deli osebno (prav zato) preferiram.



Bolj kot nenadkriljivo izvirno dramaturgijo gre Lyneu priznati odličen čut za casting in dovršeno karakterizacijo, saj vse njegove filme odlikuje in nad povprečje dviga domišljeno izbrana igralska zasedba. Jennifer Beals, Mickey Rourke in Kim Basinger, Michael Douglas in Glenn Close ter Tim Robbins — prav vsi so s svojimi ikoničnimi vlogami pustili trajen vtis in prikazali več kot spodobno igralsko interakcijo. Tako tudi Diane Lane in Richard Gere, ki dajeta prepričljiv vtis odlično uigranega in naravno skladnega glumaškega para, čeprav sta pred tem skupaj nastopila le v glasbeni Coppolovi gangsterijadi The Cotton Club (1984), dolgo zatem pa še v ljubezenski drami Nights in Rodanthe (2008).

Connie (Lane) in Edward (Gere) sta ljubeča zakonca iz okolice New Yorka, uspešen poslovnež in družbeno aktivna gospodinja, s prijetno hišo v mirni soseski, simpatičnim osemletnim sinom, lično urejenim vrtom in psom. Videti je, da jima je uspelo uresničiti ameriški sen o lagodnem, utečenem življenju v arhetipskem predmestju, ne da bi ju posebej mučil občutek, čemu sta se morala odpovedati. Idila je kljub vsemu varljiva in srečni družinici se življenje obrne na glavo, ko Connie po naključju spozna mladega in postavnega preprodajalca antikvariatnih knjig Paula (Olivier Martinez). Skrivnosto bohemski in svobodomiselni mladec vzbudi njeno zanimanje in razburka domišljijo, kmalu pa še veliko več od tega, vse do trenutka, ko zapletajoča se romanca protagonistom uide z vajeti in skrene v nepovratno smer, ki nobenemu od njih ne obeta odrešitve.

Razen solidne scenografije in montaže je največji adut filma pretanjena igralska predstava in pristen seksualni naboj, zlasti čutne ♥ Diane Lane, ki si je z nastopom prislužila oskarjevsko nominacijo za glavno žensko vlogo in številne druge. Kljub premočrtni dramaturgiji in stereotipnemu zapletu pa zgodba in liki na srečo ne zapadejo v klišejsko žanrsko limonado; Lyne enakomerno stopnjuje napetost še dolgo po tistem, ko se zgodba iz erotične drame sprevrže v kriminalni triler, kjer gledalec pričakuje, da bodo vsak hip odkrili krivca. Prav slednje je tisto, po čemer se (režiserjev) razplet bistveno loči od alternativnega (studijskega) konca na DVD ediciji, ki ne dopušča dvomov o Edwardovi moralni dilemi, a tudi nekoliko okrni domišljenost in osvežujočo nedorečenost finala.



Kljub zadržanim kritikam in mešanim odzivom je film s proračunom 50 milijonov v blagajne prinesel skoraj štirikratno vsoto. Roko na srce — celostno gledano ga nemara res ni mogoče šteti za vrhunski dosežek, osebno pa ga gotovo tudi ne čislam zaradi Gerea ali Martineza; dasiravno bi tudi ne bilo pošteno, ako bi jima povsem oporekel performans.

Ni komentarjev:

Objavite komentar