19. jul. 2009

Mamma Mia! (2008)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

V vsesplošnem preporodu glasbenih okusov iz 70. in 80. let je na prelomu stoletja po tekstovni predlogi Catherine Johnson nastal sloviti odrski muzikal Mamma Mia!, seveda navdihnjen z akordi in refreni največjega svetovnega pop/disko fenomena in poleg IKEE najuspešnejšega švedskega izvoznega artikla v zgodovini te države. Iz rodnega gledališča Prince of Wales v londonskem West Endu se je predstava selila čez lužo (in na Broadwayu presegla številko 3000 repriz), od tam po vseh večjih evropskih in svetovnih prestolnicah, in povsod je naletela na huronski uspeh. Končno so se pri Universal Pictures v sodelovanju z legendarnim angleškim studijem Pinewood in v produkciji članov nekdanje zasedbe ABBA (Björn Ulvaeus, Benny Andersson, oba se pojavita v cameo vlogah) odločili posneti še filmsko različico muzikala, pri čemer so glavne vloge zaupali nekaterim največjim filmskim zvezdnikom današnjega Hollywooda, kot so Meryl Streep, Pierce Brosnan, Colin Firth, Stellan Skarsgård, Julie Walters in drugi. Ker v filmu vsi nastopajoči tudi v resnici v celoti sami prepevajo svoje vloge, je bila ta odločitev videti precej kočljiva in celo tvegana.



In rezultat? Nadvse impresiven. Filmski muzikal Mamma Mia! je finančno najuspešnejši muzikal (tako filmski kot odrski) vseh časov, eden največjih dosežkov v blagajnah v prvem tednu predvajanja nasploh ter najuspešnejši film britanske produkcije v zgodovini. Poleg tega je prejel številne glasbene in filmske nagrade ter bil med občinstvom sprejet z navdušenjem, ki je prekosilo vse dotedanje podobne cineastične podvige.

Presenetljivo? Da in ne. Razen pričakovano nostalgičnega odziva vseh privržencev legendarnih disko hitov (I have a Dream, Honey Honey, Money Money Money, Mamma Mia, Chiquitita, Dancing Queen, Super Trouper, S.O.S., The Winner Takes It All, Take a Chance on Me, Waterloo) se v tem fenomenu kaže zlasti zlasti obupana težnja občinstva, da bi v (zahodnjaški) kinematografiji vsaj občasno vendarle spet zavel svež veter iz bleščečega obdobja, ko filmi niso bili zgolj nenehne predelave in neskončni sequeli puhlih akcijskih popcorn skrpucal brez vsakršne substance in duše, ko sta bila tako glasba kot film še izvirna in nepopisno zabavna, ko svet v dobi pred internetom, DIVXi in MP3ji še ni podlegel tendencam, ki nas posiljujejo z neskončno nedomišljenimi in brezdušnimi kopijami vedno istih komercialnih izbljuvkov; ko trendov kinematografije še niso diktirali idiotski umotvori Michaela Baya (ki sicer navdušujejo zgolj duševno izzvane najstnike in nekatere filmske "recenziste") in ko sta bili glasbena in filmska industrija še ustvarjalni umetniški panogi, ki sta burili domišljijo in razvnemali čustva rodov, ko marsikoga med nami še ni bilo na svetu.



Kakorkoli že. Meryl Streep ♥ se je že zdavnaj zapisala med največje svetovne filmske ikone, tudi v primeru, da ne bi (spet) dokazala svojega neverjetnega glasbenega talenta in odličnega glasu (da ne omenjamo fantastične telesne forme pri skoraj šestdesetih letih), spremlja pa jo nič slabša in nič manj zabavna pevsko-glumaška postava, ki v sijajno kratkočasni in dinamični dramaturgiji oz. koreografiji, posrečeno prepleteni z nenehnimi glasbenimi vložki, ter pri čudoviti scenografiji (na eksotičnih grških lokacijah) daje prepričljiv vtis, da so se med snemanjem zabavali vsaj toliko kot potem občinstvo pri ogledu muzikala. Obenem vnovič tudi dokazujejo, da prave kakovosti ne določajo posebni računalniški učinki in druge artificielne bravure današnje instantne filmske produkcije, ki zgolj prikrivajo dejstvo, kako prazna, nezahtevna in površna družba smo.



p.s. Če nisi vsaj zmeren privrženec muzikalov in količkaj ljubitelj nalezljivih uspešnic slavne ABBE, te bo film morda pustil dokaj hladnega; vsekakor pa poskrbi za sproščujočo izkušnjo in nepretenciozno zabavo, vredno tudi večkratnega ogleda.

5 komentarjev:

  1. film si zasluži večjo oceno že zaradi izjemne predstave streepove :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Saj večjo oceno sem filmu že namenil zgolj zaradi Streepove -- ob tem, da zgodbe skorajda ni, sramotno postranskem angažmaju nekaterih vrhunskih igralcev in ob ne prav vrhunskem petju nekaterih drugih namreč filmu kljub vsemu ne bi prisodil 7/10.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hm! Sem bil skeptičen ves čas, moja me maltretira za tale film from day one, jaz pa se mu stalno odmikam. Po tvoji precej pozitivni recenziji sem odločen, da ga pogledam.

    OdgovoriIzbriši
  4. :) He, he, tudi moja je bila glavni pokrovitelj ogleda tega filma, ampak mi ni žal, bi bil celo za še kakšen ogled kdaj. Sproščujoča in simpatična zadeva.

    OdgovoriIzbriši
  5. Videt Pierca Brosmana ko poje je neprecenljivo.

    OdgovoriIzbriši