17. avg. 2009

Slither (2006)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Sem ljubitelj izvirnega in kvalitetnega horror žanra in z veseljem priporočim njegove zanimivejše predstavnike — a Slither med njimi žal ni v prvi vrsti. Gnusna groteska, ki se (k sreči) niti za hip ne jemlje resno, se konceptualno napaja pri motivih grozljivk kot Night of the Creeps (1986), legendarni Kaufmanov Invasion of the Body Snatchers (1978) ali še starejši I Married a Monster from Outer Space (1958). Iz vesolja prispeli parazitski črvi v nekem manjšem kraju napadejo čudaškega Granta (Michael Rooker) in njegova mlada žena Starla (Elizabeth Banks) kmalu opazi grozljive telesne in umske spremembe, ki ga postopoma preobrazijo v krvi željno mutantsko lovkasto spako. Z lokalnim šerifom (Nathan Fillion) in prostaškim županom (Gregg Henry) se lotijo iztrebljanja plazeče se golazni, ki prostodušne vaščane množično spreminja v zombije.



Celovečerni režijski prvenec Jamesa Gunna, ki je skupaj s slavnim Georgeom Romerom napisal scenarij za Snyderjev (razmeroma dobro sprejet) rimejk Dawn of the Dead (2004), nemara skuša biti za horror podžanr filmskih kreatur tisto, kar je Wrightov Shaun of the Dead (2004) za zombijade — torej huronsko smešna (angleška) družbena farsa, ki se mimogrede seveda še muza nad žanrskimi klišeji — le da je bistveno manj zabaven (ali pa kvečjemu Američanom zanimiv) in šibkeje kritično pomenljiv. Sicer se trudi s cinično metaforo o stereotipni patologiji odnosov med spoloma (zakon brez ljubezni, zapostavljeni mož, nezadovoljna žena), kmetavzarskih predsodkov arhetipskega zakotja in družinskih psiholoških simptomov, a tovrstne namige preglasijo vulgarni dovtipi (krajevnega župana) in zlasti neprepričljivo karakterizirani liki brez prave globine; pri čemer so smešni posebni učinki še najmanj moteči. Tako nazadnje izzveni v mlačno komično grozljivko (pravzaprav ne posebej duhovito in sploh ne strašljivo), ki kljub nepretencioznosti v gravžu zaostaja celo za bizarno farso Society (1989), v vsem drugem pa tudi za nenavadnim nizkoproračuncem Tremors (1990), neznansko bolj kratkočasno in zavoljo humornih dialogov zvezdniške glumaške zasedbe (Kevin Bacon, Fred Ward, Michael Gross) veliko bolj zabavnim predstavnikom tega (predvsem ljubiteljem namenjenega) referenčno-parodičnega podžanra. Kdor bi želel raziskovati globljo cineastično simboliko in prispodobe ter bolj mračne satirične aspekte, pa naj se raje zateče k dobrim starim klasikam kot kultni Cronenbergov Shivers (1975) ali njegov poznejši The Brood (1979) in drugim sličnim umotvorom.
Slither resda kopira veliko boljše filme, [...] toda to počne s stilom. Dovolj ogabno, dinamično in zabavno, da pademo noter in uživamo v krvi, gravžu, sluzi in packarijah. —Iztok

Ni komentarjev:

Objavite komentar