7. okt. 2009

Analyze This (1999)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

You know me? —Yes. —No you don't. —Okay. —You see my picture in the paper? —Yes. —No you didn't. —I don't even get the paper.

Iskreno simpatični in vedno nasmejani Harold Ramis je bržčas najbolj ostal v spominu kot scenarist in eden od osrednjih protagonistov kultne Reitmanove franšize Ghostbusters (1984); kot producent in režiser se je podpisal še pod nič manj legendarni Groundhog Day (1993) in nekatere druge inteligentne komedije kot Multiplicity (1996) ter (manj posrečeno) nadaljevanje tukaj omenjenega filma Analyze That (2002). Možakarju pod črto težko očitam(o) pristno duhovitost in prvovrsten smisel za humor, ki res deluje na filmskem platnu; sploh, ko združi moči s pronicljivim komikom woodyallenskega tipa, kakršen je Billy Crystal (When Harry Met Sally, City Slickers), in eno najbolj karizmatičnih filmskih ikon vseh časov, Bobbyjem De Nirom (preveč filmov, da bi jih naštel). Tako dobimo posrečeno zmes karikiranja mafijskih likov (in ustreznih filmov) ter huronsko zabaven repertoar freudovskih dovtipov, zamotano v prepoznaven splet hudomušnih referenc iz popkulture.



I couldn't get it up last night. —You mean sexually? —No, I mean for the big game against Michigan State. Of course sexually! What the fuck's the matter with you?

Paul Vitti (De Niro) je vplivni mafijec stare šole (lik je delno menda navdihnil resnični mafijski "don" John Gotti), ki se po spodletelem atentatu nanj nepričakovano sooča s simptomi stresa in s psihosomatskimi težavami, kakršne prinaša nevarno življenje v zločinskem podzemlju. Ko mu telesni stražar Jelly (Joe Viterelli) predlaga obisk psihiatra, se zlovoljno cinični makaronar obrne na dr. Bena Sobela (Crystal), ki je tik pred drugo poroko in se tudi sam sooča z ojdipskim odnosom do svojega očeta. Skozi pogovorne terapevtske seanse morata omiliti Paulove napade anksioznosti in pozdraviti čustvene izbruhe, pogojene s potlačenim občutkom krivde zaradi nasilne smrti očeta, še pred prihajajočim vrhovnim srečanjem vseh največjih mafijskih šefov, kjer naj bi se Vitti soočil tudi s svojim izprijenim nasprotnikom in pretendentom za zločinski prestol (Chazz Palminteri).

They threw me in the shark tank, Paul! —Hey, they were trying to make a point. —What, that you're a scary guy? Believe me, I get it.

Bodimo odkriti: parodiranja psihoanalize in arhetipskega (ameriškega) odnosa med psihiatrom in bolnikom je vsaj toliko kot stand-up gegov, ki se norčujejo iz nadvse hvaležnih mafijskih stereotipov. Vendar je Ramisu uspelo oboje preplesti v domišljeno in duhovito karikaturo, polno črnega humorja in zabavnih sarkazmov prepoznavne glumaške zasedbe italijanskega porekla, ki pri obeh vzorcih močno prednjači pred (povečini novejšimi) premočrtnimi situacijskimi komedijami, po možnosti ovenčanimi še s straniščnim in seksualnim humorjem.

Hey, people get depressed, they jump. But that ain't my fault. —Oh, so you're telling me it was suicide? —I don't know, he probably left a note. Jelly, did they find that note? —Oh, and let me guess what it says? "Life is bullshit, I can't fucking take it no more!" Signed: the Dead Guy.



Če sem iskren, se mi De Niro kljub slovito prilagodljivemu kameleonskemu performansu ne zdi primeren tip komičnega igralca, dasiravno se je bolj ali manj uspešno seveda preizkušal tudi v tovrstnem žanru (The King of Comedy, Midnight Run, We're No Angels, Wag the Dog, Showtime). Lik, skozi katerega se roga lastnim filmskim figuram, pa mu je (po moje) uspel briljantno in osebno me je tako nasmejal le še pri obešenjaških smešnicah Meet the Parents (2000) oz. Meet the Fockers (2004).

I'm just trying to, tell you about my feelings and that I'm angry, and that anger is a blocked wish. And I'm looking forward to seeing you next week at that thing. Then I can unblock that angered wish and then hopefully, hopefully you make one more move on me you motherfucker I'll fucking cut your fucking balls off I'll shove them up your fucking ass, I'll fucking bury you, I'll put ice picks in your eyes, I'll chop your fucking eyeballs, I'll send them to your fucking family so they can eat them for dessert.

Zanimivost ali naključje, kar zadeva cineastično kombinacijo mafije in shrinkov: istega leta kot Analiza pa taka je štartala tudi slavna mafijska nadaljevanka Sopranovi (1999—2007), najuspešnejši sitcom katerekoli kabelske televizije vseh časov in med strastnimi privrženci eden najbolj huronsko priljubljenih nasploh; med številnimi odličji si je nanizanka prislužila tudi enaindvajset emmyjev in pet zlatih globusov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar