24. okt. 2009

Arachnophobia (1990)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Kalifornijec Frank W. Marshall (na sliki z ženo Kathleen in s Stevenom Spielbergom) je nedvomno eno največjih ameriških kinematografskih imen, saj se je kot (izvršni) producent podpisal pod osupljivo število huronskih uspešnic; od nesmrtnih klasik kot Bogdanovichev Paper Moon (1973) ali Hillov The Warriors (1979), Spielbergov Raiders of the Lost Ark (1981) ter Hooperjev Poltergeist (1982), do kultnih (mladinskih) pustolovščin kot Indiana Jones and the Temple of Doom (1984), The Goonies (1985) in drugih hitov kot Zemeckisov Back to the Future (1985), Spielbergova The Color Purple (1985) ter Empire of the Sun (1987), Scorsesejev (rimejk) Cape Fear (1991) in neštetih drugih; v novejšem času je poleg celotnih franšiz o gremlinih in potovanju nazaj v prihodnost ter zgodb o Indiani Jonesu in Jasonu Bourneu poskrbel še za sijajne žanrske drame kot The Sixth Sense (1999), Seabiscuit (2003) in The Curious Case of Benjamin Button (2008) — skratka, brez zadržkov lahko ugotovimo, da gre za enega najuspešnejših in najplodnejših (večkrat nagrajenih) hollywoodskih producentov vseh časov (v španoviji z ženo, producentko Kathleen Kennedy), ki se mu nekateri ambiciozni novodobni stanovski kolegi á la Jerry Bruckheimer, Michael Bay ali J. J. Abrams lahko spoštljivo priklonijo.



Kot neumorni (so)ustvarjalec sedme umetnosti se je med drugim preizkušal tudi na režiserskem stolčku in tozadevno zapustil nekatere razmeroma spodobne izdelke, denimo po resnični zgodbi o letalski nesreči v Andih posneto dramo Alive (1993) ali po Crichtonovem romanu posneto (a precej manj posrečeno) akcijsko fantazijščino o ubijalskih opicah Congo (1995). Malce pred tem je za kamero sedel v tukaj priobčeni srhljivki o smrtonosni osmeronogi golazni iz venezuelskega pragozda.

The itsy-bitsy spider crawled up the water spout; down came the rain and washed the spider out.

Film je (zlasti skozi like kot John Goodman v vlogi pretirano vnetega iztrebljevalca) mišljen kot zmerna satira/parodija oz. lahkotna komična horror-farsa in ga je mogoče uvrstiti med končne izdelke usihajočega obdobja podobnih mešano žanrskih umotvorov iz 80. let tipa Dantejev Gremlins (1984), Reitmanov Ghost Busters (1984), Cravenov The Serpent and the Rainbow (1988) ali Hollandov Child's Play (1988); tudi Jeff Daniels se je večkrat izkazal kot večstranski glumač, zanimiv tako v dramah kot v komedijah. Razen tega zgodba o pajkih, ki ustrahujejo ameriško mestece Canaima in družino tja nedavno preseljenega zdravnika, ob sicer zabavno neprisiljenih, a očitnih stereotipnih prijemih, ne prinaša česa pretirano vzburljivega — vsaj za tiste, ki do teh nepovabljenih hišnih gostov (kakor osrednji filmski protagonist) ne čutijo nerazumnega strahu.



Arachnophobia je bil kljub skromnemu konceptu in današnjim očem sila povprečni dramaturgiji kot prvi film družbe Hollywood Pictures (v lasti konglomerata Walt Disney Company) finančno nenavadno uspešen in dobro sprejet pri nekaterih slovitih kritikih kot Leonard Maltin ali Roger Ebert; prislužil si je tudi saturn (Daniels) in nekaj nominacij zanj (Marshall, Goodman) ter nekatera druga filmska priznanja; med oboževalci žanra pa je sčasoma dosegel svojevrsten kultni status.
Pajkov sem se bal sto na uro. [...] Morda še bolj kot Jeff Daniels v filmu Arachnophobia, kjer je okoli lezlo na stotine takšnih in drugačnih stvorov. Pajkov sem se bal tako močno, da bi se lahko reklo, da imam tudi jaz arahnofobijo. Tako imenovani strah pred pajki, ki ga ima kar precej ljudi po celem svetu. Ko sem zagledal pajka, sem ratal histeričen. —Iztok

2 komentarja:

  1. cape fear je predelava starejšega filma

    OdgovoriIzbriši
  2. z istim naslovom btw

    OdgovoriIzbriši