15. okt. 2009

Disclosure (1994)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Ameriški scenarist, producent in režiser Barry Levinson je opozoril nase že s svojim prvim celovečercem (nominacija za najboljši scenarij), mladostniško buddy reunion komično dramo Diner (1982), ki je marsikomu med tedaj povečini še mlečnozobo glumaško zasedbo (Steve Guttenberg, Daniel Stern, Mickey Rourke, Kevin Bacon, Timothy Daly, Ellen Barkin, Paul Reiser, Michael Tucker) široko odprla duri v Hollywood. Pozneje je sedel za kamero sila spodobnih filmov sličnega žanra in značaja kot Tin Men (1987), Good Morning, Vietnam (1987) in seveda sloviti Rain Man (1988), v vseh pogledih njegov največji dosežek, ki mu je prinesel zlati kipec za najboljši film, Dustinu Hoffmanu pa njegovega drugega za glavno moško vlogo. Kinematografski veteran Levinson se je izkazal še z dramami Avalon (1990), Bugsy (1991), Sleepers (1996), Wag the Dog (1997) in drugimi projekti. Pozneje sicer ni več dosegel uspeha in priljubljenosti svojih starejših filmov; zanimivo pa je, da kljub mlačnim ocenam kritikov in zadržanosti občinstva erotični triler Razkritje sodi med njegove sorazmerno najuspešnejše umotvore, saj je s proračunom 55 milijonov zelencev po vsem svetu pridelal skoraj štirikratno vsoto.



Dvakratnega oskarjevca Michaela Douglasa so se nekaj časa držale vloge sredi navzkrižij in precepov med spoloma in zdi se, da se je v njih kar solidno znašel. Zvezdnik je nenavadno prepričljiv in kaže, da je skoznje postopoma razvil zase značilen lik ne povsem simpatičnega in zlahka poistovetljivega, vendar na neki način (moško) sočutje vzbujajočega, negotovega in frustiranega posameznika, ki se običajno otepa psihosocialnih simptomov urbane eksistence, tegob spolne in osebnostne identitete, vprašljivih vrednot dekadentne kapitalistične paradigme in vsesplošne patologije zahodnjaške etike. Ta satirični odsev sodobne razrvanosti in razpetosti je sijajno upodobil v Schumacherjevem kultu Falling Down (1993), Fincherjevem mračnem trilerju The Game (1997), kriminalni drami A Perfect Murder (1998), Soderberghovem mamilarskem multipreseku Traffic (2000) in še marsikje. Neki filmski recenzist™ bi v svojem infantilno pompoznem slogu morda dejal nekaj takega: "Douglas se je filmih Romancing the Stone (1984) in The Jewel of the Nile (1985) ubadal s Kathleen Turner, ki mu je potem grenila življenje v The War of the Roses (1989), v slovitem trilerju Fatal Attraction (1987) je kasiral obsedeno prihopatko Glenn Close, v kultnem Basic Instinct (1992) ga zajebava hladnokrvna morilska lepotica Sharon Stone, v soparnem Disclosure pa agresivna, nevrotična fatalka Demi Moore."

Po istoimenskem romanu Michaela Crichtona adaptirana zgodba scenarista Paula Attanasia predrzno zasuka stereotip razmerij moško-ženske moči in kontroverzno spremlja telesno in psihično nadlegovanje (danes bi temu rekli "mobbing") vodje razvojnega oddelka v uspešnem hi-tech podjetju Toma Sandersa (Douglas) s strani politično nastavljene povzpetnice in njegove nekdanje ljubimke Meredith (Demi Moore), prav v kočljivem času pričakovane pridružitve nekemu drugemu podjetju, ki jo pripravlja glavni menedžer družbe (Donald Sutherland). Ko družinski oče in mož Tom zavrne njeno eksplicitno spolno povabilo, se mu njegova užaljena nova šefica odloči maščevati in vanj uperi vse svoje estrogenske puščice ter vpliv pri nadrejenih. Tom, ki mu v najboljšem primeru nenadoma grozi tožba in izguba trdo prigarane službe, ima na srečo v širšem kolektivu tudi dobronamerne zaveznike in z lastno iznajdljivostjo v igri s časom nazadnje preide v odločen protinapad.



Kljub dramaturškim nedoslednostim ter naivnemu prikazu računalniške tehnike in virtualne resničnosti (značilen Crichtonov motiv tehnologije, ki se obrne proti svojemu uporabniku) velja iskati pronicljivost napete drame nekje drugje: v satirični odslikavi gnile korporativistične kulture (tik pred časom globalnega fenomena "dot-com") in paranoično tekmovalnem vzdušju v novodobnem podjetju, kjer se v negotovem boju za ekonomsko preživetje (ali zgolj napredovanje) stvari čez noč obrnejo na glavo, prijatelji se nepričakovano spremenijo v spletkarske sovražnike, neizprosna logika oportunistične šefovske hierarhije in vulgarno pridobitniška etika podjetništva pa na plano izbezata najbolj nizkotne človekove nagone. In (vsaj) s tem se bržčas strinjate vsi, ki si — tako kot jaz — dan za dnem služite mezdo v podobnem delovnem okolju.

1 komentar: