21. okt. 2009

Strip in film


Na blogu kolega Beautreya Anatomija rumene sem se ob njegovih risarskih umetninah spraševal, ali je že kdo raziskoval korelacijo med ljubitelji filma in ljubitelji stripa. Takole na pamet bi dejal, da nedvomno obstaja; nisem še srečal filmofila, ki ne bi imel vsaj malce posluha tudi za neko drugo veliko umetniško-vizualno pripovedno sredstvo — strip.


Potemtakem je jasno, da se huronsko navdušujem tudi nad hibridi obeh medijev oz. po grafičnih predlogah posnetimi filmi, in težko verjamem, da bo kdo tozadevno kdaj prekosil neverjetni Rodriguezov Sin City (2005), nastal po istoimenski stripovski seriji Franka Millerja. Sicer ni bil prvi in gotovo ne bo zadnji, ob novoobujenih stripovsko-cineastičnih franšizah kot Raimijev Spider-Man, Nolanov Temni vitez in Favreaujev Iron Man (in drugih) pa tudi ne edini vreden omembe (ne, nisem pozabil na starejše kultne klasike kot Superman), a se mi je v vizualnem in dramaturškem smislu osebno usedel v srce kot nesmrtna mojstrovina in (zaenkrat) najboljša adaptacija kakšne grafične novele vseh časov. Ampak hej, kdo ve — pustimo se presenetiti novodobnim cineastom.

 Copyright © filmoljub

Moji nadebudni risarski umotvori (še iz gimnazijskih časov, strip o bitki za malico sem izdelal za tedanje srednješolsko glasilo) sicer niso niti posebna umetnija niti kakšne drugačne omembe vredni poskusi, a nemara kaj povedo o tezi, ki jo razvijam: filmoljubi smo (povečini) tudi stripoljubi. [ 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 ]

 Copyright © filmoljub

Zakaj je tako, težje pojasnim. Obe pojavni obliki vsebujeta naracijo in izrazje pomenov v obliki sosledja podob; rekel bi, da torej pritegneta bolj dinamično-vizualne tipe ljudi — ki imajo nadalje zato bržčas izostren čut za vse vrste estetske in grafične umetnosti; nekateri se navdušujemo nad fotografijo, drugi nad slikarijami, tretji pa nad industrijskim oblikovanjem ali simboliko logotipov. (No ja, spet zgolj ugibam. Gotovo je komu všeč že gola pripoved, odslikava čustev in arhetipski prerez umetnikovega sveta.)

 Copyright © filmoljub

Nepreglednega kupa starih stripov, ki se mi še vedno valja nekje po temačnih (upam, da ne preveč vlažnih) kotičkih shrambe — začenši z Alanom Fordom in Dylanom Dogom — pa ne bom niti omenjal.

6 komentarjev:

  1. Ej, dobro ti to.
    Tudi sam velik ljubitelj stripa, čeprav že dolgo nisem nobenega prebral.

    OdgovoriIzbriši
  2. Seveda obstaja neka vez. Tudi mene lahko prištejete med ljubitelje stripa, v rani mladosti sem jih kar redno prebiral, vseh vrst in barv. Sedaj pa že res dolgo, dolgo nisem ničesar kupil, čeprav mi kakšni izbrani iz Mladine kar ugajajo. Sem pa seveda kot vsi tripal na alana forda, zagorja itd... pa seveda na batmana. Tako da ja, strip in film gresta z roko v roki.

    OdgovoriIzbriši
  3. Torej je res nekaj na tem - pa še zdaleč ne samo pri junakih tipa Batman in Superman. Bi bilo zanimivo brati kakšno resnejšo študijo o stičnih točkah in primerjalno analizo motivov stripa ter filma. Če kdo pozna kaj takega, se priporočam.

    OdgovoriIzbriši
  4. Zanimivo se mi je zdelo tudi to, da je Darren Aronofsky po tem, ko je mislil, da mu filma "The Fountain" ne bo uspelo izdelati, iz njega naredil strip, a film je na koncu le naredil.

    OdgovoriIzbriši
  5. Nisem še veliko razmišljal o tem, tako da (za zdaj) nimam kaj pametnega povedati. Res pa je, da skoraj vsi filmofili, ki jih poznam, radi berejo stripe. Ljubitelji leposlovja, predvsem "težjega", pa so, kolikor opažam, do filma ravnodušni.

    Funnily enough, čeprav sem nor na takšne in drugačne stripe, pa me stripovske ekranizacije praviloma pustijo hladnega. Okej, Sin City res ni slab. :)

    OdgovoriIzbriši
  6. kar sem iskal, hvala

    OdgovoriIzbriši