24. jan. 2010

Constantine (2005)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Whoa, cold. —You sure about this? —No.

Kot velik pristaš stripa sem naklonjen stripovsko-filmskim franšizam; odpustim jim prenekatero pomankljivost in se, miže na eno oko, zavedam njihovega konteksta, ciljnega tržišča in občinstva. Zato se ogleda tovrstnih umotvorov lotevam prizanesljivo in brez pretiranih pričakovanj. Iron Man me je (zato) navdušil, Temni vitez malce manj, a načeloma so mi projekti te sorte zabavni in všečni.



Look, I've heard your name around the precinct. I know the circles you travel in. The occult, demonology, exorcisms. Just before my sister was committed, she became deeply paranoid. She started talking about demons, angels. Now, I think someone got to her. I think they brainwashed her into stepping off that roof.

To rekši, moram takoj priznati, da me je na stripu produkcije Vertigo (krovne družbe DC Comics) Hellblazer osnovani fantastični akcijski triler Constantine le deloma zadovoljil. Meh, kaj bi mečkal z uvidevno korektnostjo: film (mi) je precej mlačen. Kar me še posebej jezi, je razmeroma hvaležen zgodbovni in simbolno-alegorijski potencial, ki pa ga dokaj neizkušeni režiser (videospotov) Francis Lawrence (I Am Legend) v svojem prvencu žal ni znal dodobra izkoristiti. S posebnimi učinki podprta, grafična vizualizacija je sicer solidna in mrakobno vzdušje navdušujoče srhljivo, a se zalomi že pri dramaturgiji; mestoma dolgovezni in po nepotrebnem kontemplativni, drugod nepovezani in nedosledni, prehitevajoč pomembne podrobnosti, ki bi osmislile zgodbo in nekatere motive protagonistov. Dokončno pa odpove pri glumačih in karakterizaciji likov, sila pomembnem vidiku stripovskih franšiz.



Ne vem, kaj natanko producenti in režiserji vidijo na Keanuju Reevesu; morda se komu zdi postaven in čeden, ali kaj. Meni se zdi katatoničen in brezizrazen kos bukovega lesa. Whoa. Menim celo, da ni filma, ki ne bi bil bistveno boljši, če bi njegov lik igral kdo(rkoli) drug, začenši z Matrico (1999). Pa nimam nič proti postavnim glumačem; Johnny Depp, Jude Law ali, kaj vem, Alain Delon, so (bili) celo po subjektivnih moških merilih kar čedni fantje, vendar obenem tudi izjemni igralci, ki z vsako vlogo bistveno prispevajo k zgodbi, v kateri se pojavijo. Keanu to pak ni, zato umanjka empatičnost in poistovetenje z osrednjim likom, tudi ni prave interakcije s soigralci, še manj sočutja in karizmatičnosti, gledalcu (no, vsaj meni) potemtakem kratkomalo dol visi za filmskega lovca na demone in verižnega kadilca Johna Constantina in za to, ali bo preživel, se dol del, izvisel ali trpko zasmrdel. Za (anti)junaka je premalo ciničen in ne prav hilarično duhovit, za akcijsko figuro pa preveč tog in sterilen. Polomije ga rešijo vedno prikupna Rachel Weisz (Angela), vedno zanimiva in všečna Tilda Swinton kot brezspolni nadangel Gabriel in sočno izprijeni Peter Stormare v dokaj izvirni upodobitvi Satana; Shia LaBeouf (Transformers, Disturbia) kot junakov požrtvovalni sidekick Chas je takojšnje pozabe vreden, Djimona Hounsouja (Midnite) pa je za lik brez karakternega konteksta in globine skorajda škoda. Pri čemer za nikogar od omenjenih tista vloga ni ravno njegova najboljša.

Lahko bi razpredal o upodobitvi krščanske doktrine dualnosti dobrega in zlega (beri: raja in pekla) ter verskem simbolizmu in njegovih prispodobah; ali pa se navduševal nad akcijsko komponentno in srh vzbujajočo podobo. A resnici na ljubo niti eno niti drugo ne prinaša česa novega ali kakšnega posebnega presežka. Film je bil sicer finančno uspešen (nastrgal je 230 milijonov zelencev po vsem svetu) in obljublja še nadaljevanje; ne bi pa mogel reči, da se ga posebej veselim. No ja, bomo videli (je rekel slepi gluhemu); glede filmov s podobno tematiko (in s Keanujem, za nameček) pa vsekakor priporočam Hudičevega odvetnika (1997).



Angels and Demons can't cross over onto our plane. So, instead we get what I call half-breeds. The influence peddlers. They can only whisper in our ears. But a single word can give you courage, or turn your favorite pleasure into your worst nightmare. Those with the demon's touch like those part angel, living alongside us. They call it the balance. I call it hypocritical bullshit.

Ni komentarjev:

Objavite komentar