31. jan. 2010

Reign of Fire (2002)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Priložnostni pogovor med avtorjema knjižne predloge A Reign of Fire ter scenaristoma filma Greggom Chabotom in Kevinom Peterko:

—Yo, stari, sinoči, ko sva ga z našo hišno pomočnico Carmencito po fuku ravno pohala, se mi je utrnila fantastična zamisel za film. Pazi to: postapokaliptična Anglija leta 2020 in svet, ki so ga uničili in do tal požgali zmaji. Tisti pravi, ogenj bruhajoči stvori, dude, zbudili so se iz tisočletnega spanca pod zemljo. —Awesome, man. Tega se res ni še nihče spomnil. Ampak, frajer, a ni malce ... no, mislim, rahlo butasta kombinacija? —Whatever, kolega. Saj veš, Hollywood itak požre vsakršno neumnost.



Pogovor med glavnim igralcem Christianom Balom (Quinn, vodja skupine preživelih po globalnem uničenju, ki mu je kot otroku zmaj ubil mater) in režiserjem Robom Bowmanom (The X Files, Elektra), po telefonu:

—Posluš, Rob. Jest sm resen glumac, štekaš. Moje vloge so sofisticirane in perfekcionistične. Si me vidu v Ameriškem psihu? No, to je to. Kaj je zdaj to za ena reč, tole z zmaji? —Chris, glej, ni panike, to je ena metafora za človekov prvobitni strah in nebogljenost proti silam narave, neomajnost njegovega duha, pa mitologija pa to, nepremagljivi leteči zmaji, ki so povzročili celo izumrtje dinozavrov in še par drugih kataklizmičnih zadev, saj veš. —No ja, če dobr plačaš, sm za. —Itak, kolega, pa zverino boš lahko pokončal in izpadel faca. —Se bom vsaj zalizal s kakšno dobro prasico? —Hm, težka bo, old chap, ta film je bolj za otroke in mladino, PG-13 pa to, saj veš. —Oh, bollocks.

Pogovor med Matthewom McConaugheyjem (Denton Van Zan, ameriški lovec na zmaje in poveljnik posebnih vojaških enot) in režiserjem Robom Bowmanom, tik pred snemanjem:

—Ma čuj, Robo, kaj imaš ti razdelan konec za ta filem? Poiščemo zmajskega samca v njegovem gnezdu v Londonu, ga fentamo, da se vrsta ne bo mogla več razmnoževat, nekaj takega? —Ja, Matt, no problemo, compadre, saj se bomo sproti česa spomnili. —Okej, samo pazi, da bo vsaj en prizor, ko bom pokazal bicepse in tricepse. Si moram malo narest promocijo. Pa kakšne kul tetovaže bi mi mogoče narisali, da bi zgledal večji badass. —Ni panike, Matt, karkoli. Ti bomo dali še eno dobro bejbo zraven (Izabella Scorupco), lahko bi bila, kaj pa vem, pilotka helikopterja, s katerim v prostem padu lovijo zmaje, ali kaj takega. —Ma sahurno, to bo v redi. Edino, mislim, kaj ni malo čudno, da na tem uničenem svetu nimajo hrane, imajo pa elektriko in strelivo in celo gorivo za helikopter, to je požrešen stroj, veš. —Ne skrbi, Matt, vse je okej, pa eno sceno bomo dali noter, ko boš lahko zbrcal rit Christianu, menda ti gre ta tip precej na živce. —Valda, sej je res en aroganten šupak, jest sem stokrat lepši od te angleške mone. Veš kaj? Mogoče bi se jaz celo žrtvoval na koncu, bi izpadel res kul. —Yo, model, kar rečeš. —Okej, zmenjeno. Sem ti povedal, da preizkušam ene nove steroide? Whoa, dobra stvar, stari moj.



Kot privržencu arhetipskih bitij in rockovske fantazmagorije se mi zdijo zmaji edina omembe vredna stvar v pri Vladavini ognja; dovršeni posebni učinki in razmeroma verodostojna razlaga njihove napalmske artilerije. Vse drugo pri tej ridikulozni post-apoka-srednjeveški zmesi Pobesnelega Maxa in slaboritnih marincev s tanki ter hi-tech opremo za lov na mitološke pošasti je ob smešni premisi, enodimenzionalnih likih, absurdno nedosledni dramaturgiji in očitno improviziranem akcijskem razpletu (ter kljub dobri fotografiji in zanimivi scenografiji) vredno takojšnje amnezije. K sreči se je Bale vsaj deloma odkupil z nekaterimi prihodnjimi projekti, denimo v retrofuturistični akcijski sci-fi distopiji Equilibrium (2002) ali srhljivem morastem psihotrilerju El maquinista (2004); dočim je McConaughey razkazoval nabrekle mišice kot model za moški parfum Dolce & Gabbana in se posvetil plehkim romantičnim komedijam.

2 komentarja: