27. feb. 2010

The Mummy (1999)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Nekatere fiktivne pripovedi, denimo roman Brama Stokerja (avtorja Dracule) iz leta 1903 The Jewel of Seven Stars, ter senzacionalistično medijsko napihnjene govorice o "prekletstvu mumij", ki so se kot praznoverje širile ob arheoloških odkritjih nekaterih starodavnih egipčanskih grobnic v prvih dekadah 19. stoletja (kakršna je bila tista slovitega faraona Tutankamona), so verjetno navdihnile prve filmske umotvore o oživljenih truplih iz sarkofagov; iz klasične dobe Hollywooda je najslovitejši med njimi tisti s slavnim Borisom Karloffom leta 1932. Razen neštetih nadaljevanj, posnemovalcev in celo parodij, ki so sledile, so se prav tega odločili prenoviti leta 1999 s filmom (o maščevalnem svečeniku Imhotepu), ki je mahoma prerastel v franšizo in zaplodil še istoimensko animirano serijo, sequel The Mummy Returns (2001), spin-off derivat The Scorpion King (2002) in še tretje nadaljevanje Tomb of the Dragon Emperor (2008) — menda pa je v pripravi še marsikaj.



Let me get this straight, they ripped out your guts and they stuffed them in jars? —And they take out your heart as well. Oh, and you know how they took out your brains? They take a sharp, red hot poker, stick it up your nose, scramble things about a bit, and then rip it all out through your nostrils. —Ooh, that's got to hurt. —It's called mummification, you'll be dead when they do this.

Ameriški igralec Brendan Fraser, ki je v nekaterih predstavah kot izjemni Gods and Monsters (1998), The Quiet American (2002) ali Crash (2004) obetavno nakazoval, da bi se bil lahko razvil v spodobnega dramskega glumača, se je odločil, da bo raje postal "Jože Potrebuješ" — načrtno bo torej snemal lahkotne pustolovščine za mlajšo publiko in politično korektne, komične družinske spektakle. Bržčas bi bilo krivično reči, da je v tem docela nespreten in neprofesionalen, in posel je pač (le) posel; dasiravno je med njegovimi umotvori (zadnje čase nastopa tudi kot producent) najti nekatere zares ridikulozne zmazke, možakar s simpatično govejo pojavnostjo pa tudi ne premore ravno osupljivih zmožnosti karakterizacije in izraznosti. A glede na izbrano tržno nišo gre strumno v zastavljeni smeri in ta se mu je zaenkrat pravzaprav lepo obrestovala.

Hey, O'Connell! It looks to me like I've got all the horses! —Hey, Beni! Looks to me like you're on the wrong side of the river!



Kaj bi se sprenevedali: Mumijo (razen spodaj omenjene igralske zasedbe) rešuje polomije prav ta nepretencioznost in priljudna zabavnost, namenjena brezmožganskemu razvedrilu ob škatli pokovke in golidi kokakole — saj infantilne akcijade nikakor ni mogoče jemati (pretirano) resno, celo kot grozljivko ali pripoved s kakšno posebno sporočilno vrednostjo. Premočrtna, a zmerno kratkočasna fabula s parodičnim vzdušjem, smešno klišejski enodimenzionalni liki (ki neuspešno posnemajo kulte tipa Indiana Jones) in zapleti z nemrtvimi kreaturami (ki vendarle niso tako sarkastično duhoviti kot legende tipa Evil Dead: Army of Darkness), stereotipni komični in akcijski vložki, celo za tiste čase ne posebej impresivni posebni učinki (mestoma boleče očitni CGI z motečo post-montažo) in tragična potrata nekaterih všečnih glumačev (Rachel Weisz, John Hannah, Arnold Vosloo) — ampak what the hell, najbrž jim gre ta eksces velikodušno odpustiti, saj dajejo vtis, da so se pri svojem delu (kljub zahtevnim snemalnim okoliščinam na pravih lokacijah in ekstremnim klimatskim razmeram) zabavali vsaj toliko kot občinstvo v kinodvoranah. In konec koncev, pustolovska mumijščina je po vsem svetu nastrgala več kot 400 milijonov zelencev ter pobrala nekatere nominacije in odličja za tehnične produkcijske dosežke (zvok, vizualizacija). Kar pa zadeva režiserja in scenarista Stephena Sommersa, je prvi del franšize njegov razmeroma še najbolj prebavljiv tovrstni projekt; pozneje je razen obeh nadaljevanj Mumije namreč izprdnil tako zaudarjajoča skrpucala kot Van Helsing (2004) ter G.I. Joe: The Rise of Cobra (2009).

5 komentarjev:

  1. Mene je fascinirala predvsem neverjetna zabavnost in super tempo filma. Aja, pa Beni :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ah jej, blagor ti, meni film še tisto, kar ga tebi napravi pogojno znosnega, dodatno priskuti. Brendan Fraser - če katera, potem njegova filmografija zame predstavljala morečo in srh vzbujajočo psihološko natezalnico. Brrr... :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Vem, kaj misliš. :D Sem bil v povsem enakem prepričanju, zato pa ga primerjam z Jožetom P. -- oba pač ustvarjata projekte za otroke. V tej luči in perspektivi se mi zdi Brendan nekolikanj bolj priljuden in sprejemljiv. Vsekakor pa bi bila Mumija brez drugih glumačev veliko večja polomija. Kaj naj rečem? Rad gledam Rachel Weisz, to je moja slabost. :P

    OdgovoriIzbriši
  4. Mislim, da ni kvaliteta filma v samih igralcih ampak prej v scenariju in zavedanje, da se gredo na snemanje zabavat... ker nadeljevanji sta poden od podna, pa so igralci v glavnem isti...

    OdgovoriIzbriši
  5. Drži, film je (kljub dolžini dveh ur) dinamičen in tekoč. Je pa tako, da pri tovrstnih zadevah ni nadaljevanja, ki bi prekosilo (ali vsaj dohitelo) prvi del franšize. No, vsaj po mojem mnenju.
    p.s. In ja, Beni je zanimiv lik. :)

    OdgovoriIzbriši