10. jun. 2010

Flatliners (1990)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Today is a good day to die.

Ameriški režiser (in scenarist) Joel Schumacher je imel v osemdesetih letih za seboj pripoved o dozorevanju ameriške mladeži St. Elmo's Fire (1985) z igralsko "brat pack" zasedbo (romantična drama je bila priljubljena tudi zaradi glasbe); pozornost filmske javnosti pa je dve leti pozneje vzbudil še s podobno alegorično najstniško vampirščino The Lost Boys (1987), kjer je prvič angažiral tedaj še mladega Kieferja (sina veliko slavnejšega Donalda). Nadvse uspešno sta sodelovala še nekajkrat (A Time to Kill, Phone Booth) — njun drugi skupni projekt pa je bil po scenariju Petra Filardija posnet okultni triler Tanka linija smrti.



Schumacher se sicer večkrat ukvarja z vprašanji človekove vesti in etike, dilemami o navzočnosti boga in nebogljenostjo sodobnega Američana človeka pred nemoralnostjo in civilizacijskim kaosom postmodernizma. Njegove priljubljene teme je slutiti tudi v zgodbi o ambicioznih študentih medicine (že omenjeni Kiefer Sutherland, Kevin Bacon, William Baldwin, Julia Roberts, Oliver Platt), ki se samozavestno lotevajo poskusov na samemu sebi, da bi iz prve roke dobili odgovore na nekatera transcendenčna vprašanja o obsmrtnih izkušnjah. Potem ko se v rokah bodočih zdravniških kolegov za čedalje daljša obdobja prepuščajo nadzorovanemu stanju začasne medicinske smrti, začnejo v budnem stanju doživljati bizarne privide z boleče otipljivimi in krvavimi posledicami. Vse kaže, da so nerazumljivi dogodki nekakšen odraz in utelešenje njihovih potlačenih očitkov in travm iz otroštva; mučijo jih nejasni spomini na umrlega očeta, zaradi mulčevske objestnosti pobitega dečka, poniževane in zasramovane nekdanje temnopolte sošolke ter na filmski trak narcisistično ujete spolne avanture. Če naj se spravijo z nasilnimi predstavami in liki iz preteklosti, bodo morali nadebudni pripravniki siloma zaustavljenega srca najprej obračunati z lastnimi strahovi — in pri tem tvegati, da bi šli s svojimi spornimi eksperimenti predaleč.

Film odlikujejo mračna neo-gotska vizualizacija in mistično napeto vzdušje (po katerem se je morda zgledoval Carpenter v svojem poznejšem umotvoru In the Mouth of Madness), dober dramaturški lok in vedno aktualna vpeljava filozofsko-etičnih dilem. Čeprav vsebuje tudi nekatere nedoslednosti (npr. to, da so nekateri psihosomatski prividi utelešenje umrlih oseb, drugi pa ne) in razmeroma naivne premise (če seveda odštejemo že njegovo osnovno postavko o raziskovanju stanja pred smrtjo in strokovno docela netočen prikaz kardiopulmonarne reanimacije), je skladno uporabil nekatere zanimive arhetipske motive, ki so jih pozneje posnemali in razdelovali v številnih žanrskih umotvorih. Literarno-filmski lik maščevalnega duha bržčas ni novost (pozneje ga je dodobra eksploatirala azijska filmografija tipa Ju-on ter リング Ringu oz. njegov ameriški rimejk Krog), kot tudi ne njegova pomiritev ob katarzičnem razkritju resnice (pozneje Stir of Echoes z Baconom) in freudovska domislica o inkarnaciji lastnih travm in strahov (pozneje v sci-fi grozljivkah tipa Sphere ter Event Horizon); je pa morda med prvimi filmi te zvrsti opozarjal na etično vprašljivost metod znanosti, ki se z umetnim nadziranjem življenja arogantno "igra boga" (idejo so posvojile praktično vse zdravniške televizijske serije), ter moralno in profesionalno odgovornost postopkov patologije, ki lahko razvrednotijo še smrt (pozneje dolgočasno zlorabljeno v tretjerazrednih zmazkih tipa Pathology).

Dokaj usklajena in prepričljiva interakcija zvezdniške zasedbe je naletela na pozitiven sprejem in si prislužila nekatere ugledne nominacije, danes pa velja za železno klasiko tega žanra z začetka devetdesetih let. Zgodba prinaša pomenljivo sporočilo o tem, da smisla življenja nemara ne gre iskati v razumevanju in sprejemanju smrti (skozi domnevni stik z zunanjo, "božansko" entiteto), marveč predvsem v tuzemskem razreševanju še tako bolečih osebnih vprašanj in objektivnem prevzemanju odgovornosti za svoja današnja in pretekla dejanja.

Philosophy failed. Religion failed. Now it's up to the physical sciences.

3 komentarji:

  1. Ej, to mi je takrat bil en zajebani film. Prav rad, bi ga pogledal še kdaj. Schumacher je v svoji karieri imel (in še zdaj ima) res veliko vzponov in padcev

    OdgovoriIzbriši
  2. Če se prav spomnim, sem ga (spet) gledal pred parimi dnevi na Kanalu A.

    OdgovoriIzbriši
  3. izmišljeni26. 06. 10 09:39

    jaz pa nisem uspel, pa čeprv bi ga z veseljem še enkrat gledal .....


    zaenkrat je asociacija na lepo mladost, lokalani kino, dobro družbo ...

    OdgovoriIzbriši