14. jul. 2010

Grown Ups (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Mommy, I want some milk. —Come here. I'll give you a little something. —Your son is so cute. How old is he? —48 months. —That's 4. —Yeah.

Mnjah, fuck me, saj res ne vem, zakaj sploh še gledam umotvore Adama Sandlerja. Tokrat (tudi) v vlogi scenarista in producenta, je režijo vnovič zaupal svojemu priljubljenemu Dennisu Duganu (Happy Gilmore, The Benchwarmers, You Don't Mess with the Zohan), čigar največja dosežka sta nominaciji za zlato malino (kategorija: najslabša režija) za komediji I Now Pronounce You Chuck & Larry (2007) ter Big Daddy (1999). Že to bi (mi) moral biti dovolj jasen opozorilni znak; ampak ne, včasih imam preblisk prostodušnega optimizma, češ, mogoče pa je v Sandlerjevih butastih "komedijah" kaj, česar ne razumem.
Saj menda niste pričakovali jebenega Shakespeareja in Tolstoja, marveč sproščujočo komedijo za nedeljsko popoldne. Povsem okej filmček, kjer mi je bila všeč zajebancija igralske ekipe, ki se pozna tudi zasebno. Ki tudi zasebno brez dvoma zganja take finte in si tu in tam privošči odklop v naravi. —Iztok



Saj veste, ko ste kdaj v kakšni družbi — kjer recimo nekatere ljudi poznate, drugih ne, — in se skušate vključiti v sproščeno šaljivo kolegialno vzdušje. Prijatelji ali sodelavci si izmenjujejo dovtipe, vsi se krohotajo, vam pa se šale zdijo nekako mlačne in neposrečene. Sprašujete se (poleg tega, ali je kaj narobe z vami, da ne razumete teh vicev), ali gre nemara za interne štose, katerih konteksta ne poznate; vse skupaj se vam zdi zgolj rahlo debilno. Po temeljitem razmisleku pa nazadnje pridete do sklepa, da konteksta v resnici sploh ni — tisti fantje se pravzaprav ne smejejo šalam (ki niso TAKO ZELO zabavne), temveč bolj samemu sebi in drug drugemu znotraj namišljene situacije, v nekakšni samoreferenčni in samozadostni komični farsi.

No, in to so filmi Adama Sandlerja: sam sebi namenjen, mlačen humor brez posebnega konteksta, pri katerem so se sicer glumači med snemanjem (očitno) zabavali, gledalci (vsaj večina) med poznejšim ogledom pa bistveno manj.

Pet prijateljev in nekdanjih članov košarkarske ekipe se (30 let po zmagi nad tekmeci na šolskem prvenstvu) zbere na vikendu ob jezeru, da bi med druženjem obudili spomine na svojega nedavno preminulega trenerja — njihovega navdihujočega vzornika in očetovski lik. Za zdaj že odrasle moške in njihove družine je to priložnost, da se spoznajo, razrešijo nekatere življenjske in zakonske dileme, svojim razvajenim potomcem pa nudijo pristno domišljijsko okolje za igro daleč od tehnološke civilizacije, kakršnega so bili v mladosti deležni sami — ko še ni bilo videoiger, mobilnikov, zdrave hrane in ploskih televizorjev. Ob tem vnovič odkrijejo tudi otroka v sebi in pomen iskrenih odnosov med odraslimi.



V filmu Grown Ups Sandler počne to, kar mu gre najbolje od rok: nepovezani in (kvazi)spontani dovtipi, prežvečen straniščno-seksualni stand-up humor v enoličnih okvirih politične korektnosti, na pol dodelana karakterizacija že videnih likov, sramotna potrata nekaterih odličnih igralcev (Buscemi je tam samo zato, ker je Buscemi; Maria Bello in Salma Hayek pa zato, ker sta milf), mešanica male bonding situacijske smešnice in siloma prisrčne družinske komične drame o odraščanju in zorenju s standardnimi arhetipi (zoprni otroci, najedajoča tašča, težaška žena, nekaj naključnih hudih bejb) ter čustveno navdihujočimi nagovori, kopica prizorov iz vodnega zabaviščnega parka brez kakršnegakoli smisla in namena — ter predvidljiva, neizvirna, klišejska, neduhovita zgodba, ki pomenljivo priča o strahoviti vsebinski recesiji Hollywooda.

Skratka, nikar se ne trudite z ogledom te dolgočasne bedarije. (Vse največje "štose" lahko vidite že v napovedniku.) Zase vem, da se bom po debaklu letošnjih kretenizmov tipa Hot Tub Time Machine (2010) in Cop Out (2010) nekaj časa gotovo ogibal filmom z letnico 2010; zlasti komedijam, pa tudi večini novejših umotvorov vobče.

Are you making a sissy? —No, I'm not. —You know they have a chemical in the pool that turns urine blue. —No, no, no, that's an old wives tale, sweetie. An old wives tale. —Oh my... you're humiliating me!

8 komentarjev:

  1. Še ena komedija ki nas ne bo nasemjala.
    "Maria Bello in Salma Hayek pa zato, ker sta MILF..."
    Še na ugotovitev, s katero se v popolnosti strinjam. Milfice, hehe...

    OdgovoriIzbriši
  2. Haha, slab teden? Oz. teden sadomazohizma? Čim vidim priimek Sandler se vzdržim ogleda.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja, vse to. Matic: pride na vrsto, zagotovo, don't be impatient, my young padawan.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tole spodaj le kot manjvredni substitut za matičevo pričakovanje, sicer pa tudi sam čakam recenzijo tega dela

    [URL="http://paucstadt.blog.siol.net/2009/11/15/adventureland-2009/"]http://paucstadt.blog.siol.net/2009/11/15/adventureland-2009/[/URL]

    OdgovoriIzbriši
  5. Fakdšit! Sem vedel, da sem tole že nekje prebral, preden sem se odločil za film…Rispect.

    Drugače pa od Eisenberga priporočam Roger Dodger… fantastičen film, mislim da 2004, bil na voljo tudi pri Mladini.

    OdgovoriIzbriši
  6. To je vredu film in Sandler je ok. Tak da kot kaže nimaš okusa za komedije.

    OdgovoriIzbriši
  7. Kot kaže. Seveda dopuščam tudi to možnost.

    OdgovoriIzbriši