13. avg. 2010

Friday the 13th (1980)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Ko je Victor Miller pripravljal scenarij o blazni materi iznakaženega (domnevno utopljenega) dečka iz nekega zakotja ob idiličnem ameriškem jezeru, si vsekakor ni predstavljal, kako nezaslišan uspeh bo doživela njegova zgodba. Tedaj tudi ni imel (še) v mislih številnih nadaljevanj franšize, ki je s kar desetimi deli in rimejkom popularizirala referenčni model za žanr slasherjev — nepremagljivi serijski morilec ter krvavo postopno mesarjenje razgaljenih mladenk in naivnih mladeničev. (Juhej.) Konceptualno in dramaturško se je sicer nezgrešljivo zgledoval po Carpenterjevem kultu Halloween (1978), ki je žel huronsko navdušenje med čedalje številnejšimi privrženci žanra; podobno premočrtno fabulo pa je vendarle nekoliko nadgradil s posrečenim končnim zasukom miselnega okvira in z grozljivim hitchcockovskim razodetjem.



Kor rečeno, scenarist nikoli ni nameraval podaljševati zgodbe, v katere sequelu se šele pojavi njen osrednji antagonist z ikonično hokejsko masko in hladnim orožjem; v izvirnem prvem delu ga ni. Je pa učinkovita freudovska parabola deviantne plati materinskega nagona ter satiričen odsev psihosocialne patologije arhetipskega (ameriškega) zakotja — poklon svojim predhodnikom tipa Deliverance (1972), The Hills Have Eyes (1977), The Texas Chain Saw Massacre (1974) in drugim; režiser Sean S. Cunningham (ki se je menda zgledoval še po kultih Maria Bave) pa je bil tudi producent Cravenovega The Last House on the Left (1972).

Did you know a young boy drowned the year before those two others were killed? The counselors weren't paying any attention... They were making love while that young boy drowned. His name was Jason. I was working the day that it happened. Preparing meals... here. I was the cook. Jason should've been watched. Every minute. He was... He wasn't a very good swimmer.



Z vsega dobrega pol milijona dolarjev ter na resnični lokaciji posneti Petek, trinajsti (samo v kinodvorane ZDA je nato prinesel skoraj 40 milijonov zaslužka) je pravzaprav videti natanko tako: razmeroma ceneno. Triki mojstra filmske maske Toma Savinija (konec v čolnu v šokantnem slogu De Palmove Carrie je bojda njegova domislica) so celo za tisti čas sicer zgolj solidni, prepoznavna glasbena podlaga Harryja Manfredinija (sloviti toni "ki-ki-ki, ha-ha-ha" posnemajo izkrivljen odmev "kill her, mommy..." v glavi morilke) pričara dovolj srhljiv suspenz, performans povsem neznane glumaške zasedbe (med njimi je tedaj 22-letni Kevin Bacon) je smešno lesen, dramaturška logika in konsistentnost pa občasno skočita v bližnje jezero Crystal Lake. Vendar to ni (bilo) bistveno: filmska legenda je bila rojena. Resda je naletela na sila mešan odziv kritikov in gledalcev (film si je prislužil tako nominacije za najboljši kot tudi tiste za najslabši umotvor), a se je v prihodnjih letih z mnogimi motivi zasidrala v nadzavest filmoljubov kot ena najbolj značilnih predstavnic tovrstne kinematografije. (Duhovito se ji poklanjajo franšize Scream, Scary Movie, I Know What You Did Last Summer in marsikaj drugega.) Seveda je z nadaljevanji izgubljala na izvirnosti in kakovosti (kakor se to vedno zgodi), pa vendar: ko boste naslednjič za noč čarovnic premišljevali, kako preživeti zabaven večer pred televizijo, vam bo strašljivo izkušnjo morda popestrilo doživetje ene od nespornih klasik in kraja, kjer "se je vse skupaj začelo".

p.s. Danes, ko to pišem, je petek, 13. avgust. Zanimivost: ste vedeli, da razen vraževerja obstaja celo s strani medicine priznan strah pred tem dnevom? Rečemo mu triskaidekafobija.

7 komentarjev:

  1. No ja, nikoli me ni tako močno pritegnil kot Noč čarovnic. Sem ga rad pogledal, ampak do Myersa gojim večja čustva. Ne vem točno, ampak zdi se mi, da ob poplavi predelav, tale filmčič svoje novodobne predelave še ni dobil, se motim? Naj pa priznam, da me te low budgetne grozljivke iz 70ih, 80ih močno privlačijo.
    btw, videl Going to Pieces: The Rise and Fall of the Slasher Film? Meni dober in zanimiv pregled!

    OdgovoriIzbriši
  2. Absolutno, pri meni je enako, Noč čarovnic mi je pomensko in dramaturško, kot film in kot lik Mihe Majerja, ljubši. Je pa film dobil istoimenski rimejk leta 2009, med katerega producenti je npr. tudi Michael Bay. Verjetno to dobolj pove o njem.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ma jebem te rimejke no. Đizs.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ej gospodiča, meni je pa rimejk kar dogajal in mi je bil kot tak povsem povšeči. Tak isto Zombijev rimejk Halloweena, katerega original mi je tako kov vama nekaj stopenj na Friday The 13th.

    ki-ki-ki, ma-ma-ma

    OdgovoriIzbriši
  5. potem sem edini v teh komentarjih, ki mu je friday franšiza najljubša, in tudi boljša kot halloween in myers :P

    spominjam se, da sem te filme prvič gledal v času, ko so na kanalu a imeli neko (dokaj dobro) oddajo o filmih, kjer so ljudje glasovali, kateri film bi gledali

    OdgovoriIzbriši
  6. glede rimejkov

    fridaya nisem videl, zombijeva halloweena pa sta mi veliko boljša, kot originalna halloweena (ne me križat)

    OdgovoriIzbriši
  7. Friday the 13-th je dejansko carski remake. Konkreten slasher. Sem eden največjih sovražnikov Bayja in srečen bi bil če bi moral na Golgoto odvleči jeklen križ, ampak tole pa mu je super uspelo. Priporočam ogled (brez sarkazma).

    OdgovoriIzbriši