17. avg. 2010

Platoon (1986)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Day by day I struggle to maintain not only my strength but also my sanity. It's all a blur. I have no energy to write. I don't know what's right or wrong anymore. The morale of the men is low, a civil war in the platoon. Half the men with Elias, half with Barnes. There's a lot of suspicion and hate. I can't believe we're fighting each other, when we should be fighting them.



Vojna drama Vod smrti je bil prvi film v "vietnamski trilogiji" ameriškega scenarista in režiserja Oliverja Stona, tudi osebno vietnamskega veterana (v njem se pojavi v cameo vlogi), ki jo zaokrožujeta še Born on the Fourth of July (1989) ter Heaven & Earth (1993). Proslavil je filmskega ustvarjalca, ki je tik pred tem posnel sijajno politično dramo Salvador (1986), in mu razen štirih oskarjev (par zlatih kipcev mu je tisto leto izmaknil Hannah in njene sestre Woodyja Allena) prinesel kopico pomembnejših odličij in nominacij. Oliver Stone je v svoj scenarij in like vnesel nemalo lastnih izkušenj, grenkih spominov in motivov (eden od prizorov se zgleduje po sloviti dokumentarni fotografiji vojaka s proti helikopterju iztegnjenimi rokami, gl. zg.) neslavnega vojaškega spopada; njegovo zgodbo pa ob Coppolovi Apokalipsi in Ciminovem Lovcu na jelene mnogi kritiki in filmoljubi (ki na ta seznam navadno dodajo vsaj še Kubrickov kult Full Metal Jacket) uvrščajo v sam vrh filmskih vietnamijad.

Well, here I am, anonymous all right. With guys nobody really cares about. They come from the end of the line, most of 'em. Small towns you never heard of: Pulaski, Tennessee; Brandon, Mississippi; Pork Van, Utah; Wampum, Pennsylvania. Two years' high school's about it, maybe if they're lucky a job waiting for them back at a factory, but most of 'em got nothing. They're poor, they're the unwanted, yet they're fighting for our society and our freedom. It's weird, isn't it? They're the bottom of the barrel and they know it. Maybe that's why they call themselves grunts, cause a grunt can take it, can take anything. They're the best I've ever seen, Grandma.



Ko sem prvič videl Platoon, sem bil še najstnik. Živo se spomnim, kako me je osupnil in pretresel; v kino sem ga šel gledat še dvakrat, zaporedoma. Kompleksnost večstranskega prikaza etičnih nazorov in resnična kaotičnost novodobnih bitk (naturalistično vizualizacijo so pozneje posnemali Spielbergov Saving Private Ryan, Scottov Black Hawk Down in številne druge vojaščine) sta me z neizprosno avtentičnostjo prepričala o tem, kakšen pekel je vojna — pa ne le za "poraženo" stran (katere plat je zgodovinsko izkrivljena in predrugačena), temveč za vse sodelujoče. Posebej za mlade, naivne fante in može z družbenega dna, ki jih je z lažnimi obljubami in domoljubno politično sprenevedavostjo tedaj novačila Nixonova administracija; pa tudi za izobražen in ozaveščen uporniški rod mladeničev, ki so tako kot Chris Taylor (Charlie Sheen) odšli v Vietnam prostovoljno, v nejasni slutnji o moralni dolžnosti in iskanju nekakšnega osebnega smisla sredi dvolične materialistične zahodnjaške paradigme. Je Chrisova figura v prispodobi kar Oliver Stone sam? Lahko bi bil. Ali pa neimenovani lik zavedenega, zmedenega predhodnika ameriške generacije X, razpetega med širše zveličavne civilizacijske vrednote in državljansko pokoro.

It's the way the whole thing works, people like Elias get wasted, people like Barnes just go on making up the rules any way they want. So what do we do? Sit in the middle and suck on it. We just don't add up to dry shit, King. —Whoever said we did, man? All you got to do is make it out of here. It's all gravy, everyday the rest of your life, gravy.



Vod smrti je v prvi vrsti alegorija o dobrem in zlem; prepredena s patriarhalno nietzschejevsko premiso o iskanju boga in dilemami o relativnosti morale. Kljub jasno izraženemu satiričnemu podtonu, ki kritično ošvrkne ameriško administracijo (z eksplicitnimi namigi na nečednosti, kakršen je bil pokol civilistov v vasi My Lai), se Stone (tokrat) povečini niti ne ubada s politiko — vsaj ne tisto v standardnem smislu in na višjih ravneh. Pač pa tolikanj bolj s človečansko "politiko" družbe, ki upravičuje nemoralnost, dovoljuje pokvarjenost in manipulativnost, spodbuja klanovsko pripadnost in lobistično udinjanje, se ne ozira na pravila in etični kodeks ter ne pozna socialne in osebnostne pravičnosti. V takem okolju je prepuščeno "križarski drži" vsakega posameznika [What we got here is a crusader.], ali ga bo pritegnila pragmatično premočrtna "resničnost" vojaško-političnega ustroja, utelešena v ultimativnem brazgotinastem ubijalcu Barnesu (Tom Berenger) [Are you smoking this shit so's to escape from reality? Me, I don't need this shit. I am reality.] in v njegovi z lojalnostjo upravičeni logiki; ali sočutna in humanitarna (nemara celo malce anarhična?) načela idealističnega narednika Eliasa (Willem Dafoe) [The stars... there's no right or wrong in them. They're just there.], ki se venomer sprašuje o lastnem smotru — ali pa je izhod iz dantejevskega purgatorija v (absolutni?) resnici med obema skrajnostima: Zgleduj se po dobrih, kaznuj zlobne in ne dovoli, da te omadežuje umazanija človekove pokvarjenosti. Vedi pa, da te bo nekaj pri tem mučilo: ali vzvišen cilj opravičuje vsakršna sredstva? Ali pa se te bo v vsakem primeru nekaj tiste "umazanije" vendarle prijelo? In nazadnje: kdo je tisti, ki naj o tem sodi?



I think now, looking back, we did not fight the enemy; we fought ourselves. The enemy was in us. The war is over for me now, but it will always be there, the rest of my days. As I'm sure Elias will be, fighting with Barnes for what Rhah called "possession of my soul". There are times since, I've felt like a child, born of those two fathers. But be that as it may, those of us who did make it have an obligation to build again. To teach to others what we know, and to try with what's left of our lives to find a goodness and a meaning to this life.

Surova verodostojnost, briljantna karakterizacija likov, pomenljiva družbena parabola, ganljiva glasbena podlaga ter mojstrska obrtniška plat prinašajo po mojem skromnem mnenju enega najboljših (ameriških) vojnih filmov vseh časov. Trivia: (a) v stranski vlogi se med drugim pojavi prihodnja megazvezda Johnny Depp in (b) Charliejev ata Martin je svojčas zaigral podoben lik v neki drugi vietnamijadi.

9 komentarjev:

  1. Oja, pritrjujem oceni in vsebini recenzije. Odličen vpogled v Vietnam, čeprav moram priznati, da me je Apokalipsa ganila nekajkrat bolj. Ampak ja, Platoon je pač zapoved ameriškega filma, zagotovo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kaj pa Full Metal Jacket? Drgač pa ful dober blog, keep it real..

    OdgovoriIzbriši
  3. Full Metal Jacket, vsekakor. Mi je link nekam izginil, je že popravljeno, hvala za opombo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Je že v planu za ponoven ogled, že zelo dolgo ga nisem videl. Odlično spisano, tako kot vedno ...

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvala. ^_^ Sicer sem ga pa (ene desetič) gledal predsinočnjim na A-kanalu.

    OdgovoriIzbriši
  6. Fantastičen komentar. Čeprav so mnenja o tem, kateri je najboljši (proti)vojni film, deljena, predvsem tu prednjačita izjemna Apokalipsa in Full Metal Jacket (redno se pozablja na recimo izvrstni The Cross of Iron), je meni osebno, čustveno najbližji prav Platoon. Vse ima. In vse ti da. Vsakič, ko ga gledam, me zadane v živo. Vsakič, ko ga gledam, se ne morem načuditi, kako dober je. Vsakič ko ga gledam, začutim lesen sedež lokalnega kina, kjer mi ga je bilo prvič dano videti pri 12-tih. In res si dobro, ma ne dobro, briljantno to napisal, prav čuti se, da si pisal z ljubeznijo, . Za moje pojme je Platoon najboljši ameriški vojni film. Nekoč se poklona temu filmu lotim tudi jaz.

    OdgovoriIzbriši
  7. Glede Železnega križca se seveda močno, močno strinjam.

    OdgovoriIzbriši
  8. Me veseli. Tudi o tem moram kaj napisat.

    OdgovoriIzbriši
  9. Kaj pa menite o filmu Hamburger Hill

    OdgovoriIzbriši