2. okt. 2010

A Nightmare on Elm Street (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●○○○○○○○○

Hm. Zakaj že sovražim rimejke, sequele in predelave? Ker se gromoglasno norčujejo iz inteligence še tako skromnega gledalca? Ker s plehko reciklažo starih hitov oportunistično ciljajo na novodobno občinstvo (beri: topoumno najstniško perjad), ki je v ljudskem izročilu slišalo za nekatere cineastične "kulte" in bi si jih strašansko rado ogledalo (beri: se v kinodvorani objestno obmetavalo s pokovko in ves čas po mobilcu razlagalo sošolki, kakšna "beda je filem" in ali ne bi šli naslednjič raje v šoping) v sodobni preobleki (beri: praktično brez zgodbe, a z awesome posebnimi učinki)? Ker ne prinašajo nobenih vsebinskih ali pomenskih novosti, običajno celo ne odpravljajo pomanjkljivosti izvirnika, temveč kakor v posmeh ponujajo poenostavljeno in do skrajnosti okrnjeno pripoved?

ta grozlivka je pa D.BEST!!!!! naiibol mi ie pa itak ušeč Kellan Lutz :D :D jst bi drgač tut mela tako hudo rokavičko k ta Freddy !! —Inchyy (Kolosej)

ooje! rada bi, da me oobie freedy croogher! on ie took sexxi, she posebee ta igrawac! oowoo! muuu. —nowakwawiwa (Kolosej)



Jaz mam eno nevmesno vprašanje. A mogoče kdo ve kaj pomeni beseda ang. Elm oz slo. Brestov, brest. A ima to kakšno povezavo s filmom? —nevednež (Kolosej)

Vse to kot šolski primer velja za skrpucalo režiserja glasbenih videospotov in slikarja Samuela Bayerja, ki so si ga drznili nasloviti kar po legendarnem Cravenovem izvirniku iz leta 1984 — prelomnem slasher kultu o srhljivem pedofilskem morilcu iz nočnih mor s črtasto majico in vrtnarskim klobukom Freddyju (Robert Englund), ki najstnike rezlja z noži, privarjenimi na kovinsko rokavico. Resnično: njegova priredba 26 let pozneje ni vredna tega, da jo kdo sploh imenuje "film" — čeprav se v njem ob tropu naključnih adolescentov, vrednih takojšnje pozabe, pojavljajo tako slovita imena kot Clancy Brown (Highlander), Connie Britton ali Jackie Earle Haley (Shutter Island, Watchmen).
Sicer pa, kako naj se Freddy sploh zajebava z mladino, ki pada na Edwarda, Jacoba in Bello. In z novo Nancy (Rooney Mara), ki fura depresijo, in z njenimi kolegi, ki že cel lajf žrejo tablete, da ostajajo pri zavesti. Drži, originalni Freddy in tudi nekaj njegovih nadaljevanj so bili žurka črnega humorja in groze, tale rimejk pa je preveč resna predelava, ki Freddyja spremeni v povsem navadnega psihopata, kjer gledalec pozabi celo na dejstvo, da se umori zgodijo v sanjah. —Iztok

Ne le, da Bayerjeva nedomiselna različica ne prinaša absolutno ničesar omembe vrednega za ljubitelje franšize o Freddyju Kruegerju (nasprotno, verjetno jih bo bodisi razbesnela ali pa pahnila v klinično malodušje), nepoznavalcem zgodbe pa komajda pojasni karkoli o ozadju tega filmskega lika (in posledično neumno bolščijo, kaj se sploh dogaja) — temveč je fabula strahovito klišejska, nepovezana in nedosledna, dogajanje enolično in nelogično ter karakterizacija že tako stereotipnih likov docela neobstoječa. Nepopisna muka (mi) je (bilo) gledati smešno nenadarjeno mularijo, kako se trudi s stupidnimi dialogi, izgublja čas in cefra živce gledalcem z nerazumljivimi dejanji, beži pred patetičnim, sila neposrečenim morilskim likom ter nasploh počne kopico butastih reči.

Ironično je, da so še posebni učinki katastrofalno neučinkoviti, neizvirni in nezanimivi. Rimejk ni niti grozljiv niti zabaven, ne poklon in še manj v ponos izvirniku. Je eden tistih dolgočasnih umotvorov, za katere je huronska potrata časa in denarja; njegov ogled ne uspe ponuditi česa drugega kot neznosno mučenje čutil in razuma. O kinovstopnici ali članarini v videoteki nočem niti razmišljati; še prenosa in prostora na disku, ki sem ga odmeril dotičnemu filetu, je škoda. K sreči obstaja Recycle Bin — za vsak slučaj sem potem nepovratno izpraznil koš, defragmentiral trdi disk (sestavljanje tistih barvnih kvadratkov je neprimerno privlačnejše od filma) in za boljše počutje odigral partijo okenske pasjanse, ki celo v najpreprostejši izvedbi nudi bistveno večji umski izziv.



Iskreno in brez pretiravanja: Nočna mora v Ulici brestov z letnico 2010 je dober kandidat za lestvico najslabših rimejkov vseh časov. (Če omenim, da je eden od producentov Michael Bay, je stvar še bolj boleče jasna.) Raje kot ta trpko zaudarjajoč filmski iztrebek si oglejte katerokoli od sicer že davno razvodenelih nadaljevanj slovite serije; po izvirniku (in pred tukaj priobčenim rimejkom) so jih posneli še sedem: Freddy's Revenge (1985), Dream Warriors (1987), The Dream Master (1988), The Dream Child (1989), Freddy's Dead: The Final Nightmare (1991), Wes Craven's New Nightmare (1994) ter Freddy vs. Jason (2003). Celo slednji je v primerjavi s predelavo Samuela Bayerja oskarjevski material, veličastna intelektualna spodbuda in blagozvočna paša za oči.

5 komentarjev:

  1. Samo tole: :))))

    Bolj resno. Hvala za tole, z oceno se strinjam, pa čeprav ga nisem videl, niti ga ne mislim in ne bom. Ampak vseeno... :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Torej ti ni bil všeč? :)

    Na, škoda, le kdo bi si mislil, da to ne bo spodoben poklon kultni klasiki. Šalo na rob, strašno me zabava dejstvo, da bo vrlim cineastičnim nadebudnežem kaj kmalu uspelo retuširati celoten nabor podivjanih šokerjev, ki so "zapackali" sedemdeseta in osemdeseta, no, pa še kompletno vrsto azijskih predstavnikov novejšega nastanka, se razume. Ni kaj, interesantno bo čez par dekad brati zgodovino Hollywooda -- kaj, doba impotentnih rimejkov, era steriliziranih nadaljevanj? No, na srečo svoje originale, kolikor jih sramotijo, tudi poveličujejo; tako diametralna je kvalitativna razlika med njimi.

    OdgovoriIzbriši
  3. :) Ha ha, tole slednje pa vsekakor drži, nekaj podobnega razmišljam tudi sam.

    OdgovoriIzbriši
  4. Joj, tile rimejki.
    Prejle me je prijelo srat ob novici, da bo Bay producent rimejka Child's Play, ki bo 3D.

    OdgovoriIzbriši
  5. Najs, res se popolnoma strinjava. Tudi meni je film zelo, zelo slab- praktično najslabši remake, kot si rekel tudi sam.

    OdgovoriIzbriši