12. nov. 2010

Get Shorty (1995)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Stavim, da je bila (ali še bo) ta kriminalna črna komedija všeč vsem ljubiteljem geekovskih in z referencami naphanih tarantinovskih dialogov; seveda ni naključje, da je prav tako po romanu ameriškega pulp fiction pisca Elmora Leonarda Rumov punč (v slovenskem prevodu je izšel v zbirki Prvinski nagon) komaj dve leti pozneje Quentin posnel odlično črnokomično kriminalko Jackie Brown (1997), meni osebno njegov tretji najljubši umotvor (pri čemer štejem oba volumna drugouvrščenega Kill Billa za nedeljivo celoto). Še več: Tarantino je v sodelovanje prepričal Jožeta na-Tri-volte, ki se je sprva zmrdoval, potem ko je prebral istoimensko Leonardovo knjigo, pa navdušeno sprejel glavno vlogo gangsterja 'Chilija' Palmerja — enega svojih najbolj zabavnih filmskih likov, ki jih je z večjimi ali manjšimi slogovnimi variacijami kloniral še v poznejših Broken Arrow (1996), Face/Off (1997), Swordfish (2001), The Punisher (2004) in še kje, vse do nadaljevanja tukaj priobčenega Be Cool (2005) oz. vnovične utelesitve v skuliranem cinefilskem mafijcu.



Satirični namigi o povezavah hollywoodskega zakulisja in zločinskega podzemlja niso kakšna posebna novost vsaj od prikazov zloglasnega Podganjega tropa in filmov sorte The Godfather (1972) (saj se spomnimo slovitega prizora s konjsko glavo v postelji vplivnega filmskega producenta); teh insinuacij se poslužujejo tudi novejši filmski ustvarjalci kot Shane Black v svojem Kiss Kiss Bang Bang (2005) in celo prekaljeni filmski mački kot Woody Allen v Bullets Over Broadway (1994), Brian de Palma v Črni daliji (2006) ter Curtis Hanson v L. A. Zaupno (1997) — oba slednja po romanih Jamesa Ellroya, še enega slavnega pisatelja noir šunda. Kriminalne sindikate in filmske mogotce v teh zgodbah ženejo podobna kapitalistična načela pohlepa, metod ustrahovanja ter želja po moči in slavi.

Let me explain something to you. Momo is dead. Which means that everything he had now belongs to Jimmy Cap, including you. Which also means, that when I speak, I speak for Jimmy. E.g., from now on, you start showing me the proper fucking respect. —'E.g.' means 'for example'. What I think you want to say is 'i.e.' —Bullshit! That's short for 'ergo'. —Ask your man. —To the best of my knowledge, 'e.g.' means 'for example'. —E.g., i.e., fuck you! The point is this: is that, when I say 'jump', you say 'OK', okay?



Vendar je Kdo bo koga v prvi vrsti konverzacijska (črna) komedija; polna zabavno sarkastičnih dialogov in duhovitih interakcij zvezdniške igralske zasedbe. Poleg Travolte, prelestne Rene Russo in smešnega Dannyja DeVita (tudi v vlogi enega od producentov filma) je tukaj še odlični Gene Hackman v eni svojih samoironičnih in za spremembo pozitivnih vlog, James "Soprano" Gandolfini kot telesni stražar mehkega srca ter Delroy Lindo kot njegov zločinski šef. Zlasti pa velja izpostaviti Dennisa Farino v vlogi ne pretirano brihtnega mafijskega šefa Raya 'Bonesa' Barbonija, čigar briljantni performans je tako nepopisno zabaven, da je režiser Sonnenfeld pozneje repliciral njegov lik še v svoji za odtenek (ali dva) lahkotnejši komediji Big Trouble (2002), Guy Ritchie pa ga je s podobno figuro predtem vtaknil še v Snatch (2000). Zanimiva sta še Alex Rocco v pomenljivi variaciji svojega lika iz Botra (1972) ter presenetljivi in nenavadno učinkoviti kameo Harvey Keitel v epilogu.

Režiser Barry Sonnenfeld (nekdanji snemalec v filmih bratov Coen) ter scenarist Scott Frank (Out of Sight, Minority Report) po mojem skromnem mnenju prinašata celostno svoj najbolj posrečen celovečerni projekt. Johnu Valdoltri je prinesel zlati globus in ameriško nagrado za najboljšo komično vlogo tistega leta, umotvoru sicer pa še nominacije za medveda in grammyja ter nekatera druga cineastična odličja. Film so lepo sprejeli tudi kritiki in občinstvo.



Mimogrede: svinjsko bi lagal, če ne bi prostodušno priznal, da mi je bil film še za spoznanje bolj všeč že zaradi Rene. ♥

Ni komentarjev:

Objavite komentar