7. nov. 2010

The Other Guys (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

I don't like you. I think you're a fake cop. The sound of your piss hitting the urinal, it sounds feminine. If you were in the wild, I would attack you, even if you weren't in my food chain. I would go out of my way to attack you. If I were a lion and you were a tuna, I would swim out in the middle of the ocean and freaking eat you and then I'd bang your tuna girlfriend.

Ko razmišljam, kam znotraj humornih zvrsti bi veljalo umestiti zadnji umotvor tradicionalnega sodelovanja režiserja in scenarista Adama McCaya ter pisca in komika Willa Ferrella (Anchorman: The Legend of Ron Burgundy, Talladega Nights: The Ballad of Ricky Bobby, Step Brothers), je odgovor na dlani — zanesljivo prav tja, med njune zdaj že prepoznavne parodično-satirične projekte, ki so ponavadi deležni deljenih mnenj. Nekaterim je Ferrellov suh in ciničen (a nikakor ne plitev ter bedast) humor nenavadno blizu; drugim je sicer razumljiv in luciden, vendar ne tako nepopisno zabaven kot smo od sicer že dodobra upehane verbalno-situacijske in straniščne komedije absurda v zadnjih časih (raz)vajeni.



Osebno se ne morem vedno povsem opredeliti, če sem odkrit; na vsak način pa cenim smer, ki sta jo McCay in Ferrell začrtala ter jo vsakokrat vnovič ubirata v kakšni novi žanrski izpeljanki — ki ni le premočrtna parodija določenega odseka kinematografije, temveč obenem tudi svojevrstna rekurzivna metakritika in posmeh samim vzorcem ameriške komedije ter njene percepcije med gledalstvom. Pri Ferrellu nikoli ne vem, ali se norčuje (zgolj) iz svojega lika in žanrskih stereotipov, ali (tudi) iz samega sebe in nazadnje mene, ki se ne morem odločiti, ali bi se mi vse skupaj zdelo zabavno ali kvečjemu trapasto — a prav to komično pretanjenost in dvoumnost mu gre po mojem šteti kot glumaško in izrazno spretnost. Za razliko od, ... kaj vem, Adama Sandlerja, ki je zgolj butast. Tokratna zgodba se posmehuje klišejem akcijske buddy cop komedije in je v primerjavi s Smithovim Cop Out (2010), ki je v vseh smislih neslavno popušil, zabavna mešanica parodije akcijsko-testosteronskih filmskih arhetipov ter njihovih standardnih junaških likov. V tem smislu (vsaj sprva) odlično uspeva; Ferrell in Marky Mark Wahlberg (kot samoironično nasprotje tovrstnih vlog, nazadnje v filmih We Own the Night ali The Departed) sta sijajna, prvi kajpak neprimerno bolj kot slednji; zvezdniška glumaška ekipa (Michael Keaton, Steve Coogan, Eva Mendes, Damon Wayans Jr., Samuel L. Jackson, Dwayne "The Rock" Johnson) pa ju bolj ali manj prepričljivo podpira. Zlasti prva polovica zgodbe o administrativnem policijskem paru je všečno dinamično prepredena s hudomušnimi absurdi, črnimi dovtipi, pop-referencami, sarkastično nepredvidljivimi kontrasti in značilnim low-brow performansom Ferrella, ki se tokrat k sreči ne zateka k pretirani improvizaciji. Žal ji v epilogu nekoliko zmanjka dramaturškega zagona in se začne opotekati v čedalje bolj oportunističnih in prežvečenih tonih; a vseeno poskrbi za gledljivo celoto, ki jo osebno uvrščam približno ob bok zgoraj omenjeni Baladi o Rickyju Bobbyju.



Kar zadeva standardne parodije te zvrsti, so poročnik Frank Drebin in njegova ekipa detektivov po mojem skromnem (tradicionalističnem) mnenju še vedno neprekosljivi. Ljubitelji Ferrellovega humorja pa bržčas ne bodo razočarani, tako se mi zdi — in tudi finančno ter sicer sta se Rezervna policista odrezala dokaj spodobno.

Ow, my ears! How do you walk away from an explosion without it hurting your ears, man? I call BS on that! This is like watching Star Wars, where Luke uses the Force and escapes the Death Star without a problem, completely unrealistic! —Don't insult Star Wars, man! That's the Holy Grail of sci-fi!

3 komentarji:

  1. Tam na začetku bi rad še enkrat videl, samo ne grem še enkrat v Kolosej :D tam, kjer supercopsa skočita z bloka.

    Are you thinkin' what I'm thinkin'? Aim for the bushes!!

    Nisem prav dobro razvidel. So sence spodaj naredile vtis grmovja??

    Sicer kar zabaven film, mislim, humor moderno kvaliteten, film samo rahlo neenakomeren po moje, prvi del se mi je zdel precej bolj svež.

    OdgovoriIzbriši
  2. Bržčas bom izpadel kot zategnjen težak, toda dotični film me je prav nemarno dolgočasil in naposled že grozovito iritiral z za moje pojme trapastim in oguljenim humorjem.

    Problem vidim že v sami zasnovi; se mi zdi, da je buddy cop film zavoljo neslavnega slovesa policistov že izvirno precej zbadljivo naravnan, morje inačic v zadnjih dveh dekadah, ki so v širokem spektru med akcijo in komedijo pristopili k stvari, pa je žanr že tako zguncalo, da parodija, temelječa pretežno na enostavni karakterni in situacijski komiki, vsaj pri meni ne vzbuja česa drugega kot odpora. Tako moram reči, da mi je bila v zadnjih letih pravzaprav še najbolj po godu Wrightova groteska Hot Fuzz, ki temo priganja do (pre)absurdnih skrajnosti.

    OdgovoriIzbriši
  3. Za Hot Fuzz že dolgo zbiram voljo in iščem čas, glede Ferrella pa je verjetno čutiti tudi mojo zadržanost in mešane občutke. In sicer ne le med filmi, celo med posameznimi prizori: enkrat zabaven in posrečeno ciničen, v naslednjem trenutku pa ... -???- Ampak komedija je itak najbolj subjektivističen žanr in zato najbolj zahteven.

    OdgovoriIzbriši