15. nov. 2010

Raiders of the Lost Ark (1981)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Yes, the actual Ten Commandments. The original stone tablets that Moses brought down out of Mount Horeb and smashed, if you believe in that sort of thing. Didn't you guys ever go to Sunday School? Look, the Hebrews took the broken pieces and put them into the Ark. When they settled in Canaan, they put the Ark in a place called The Temple of Solomon, where it stayed for many years, till all of a sudden... whoosh, it was gone. —Where? —Nobody knows where or when.

Kaj osebno cenim pri (dobrem) filmu? Prvič: kratkočasno zgodbo, ki z univerzalnostjo zdrži zob časa. Drugič, zanimive like, ki prepričajo in zabavajo s svojo človečnostjo. Tretjič, obrtniško spretnost, ki ji ne botruje obilica produkcijske razpoložljivosti sredstev (beri: posebnih učinkov in vizualnih bravur) in kompenzacija s slogom nad vsebino, temveč prav nasprotno: s številnimi kompromisi in proračunskimi omejitvami obremenjena improvizacijska nuja, ki rezultira v čisti cineastični ustvarjalnosti ter substančni izvirnosti.

Skrinja zaveze (hebr. אָרוֹן הָבְרִית, Ārōn Hāb’rīt [sodob. izg. Aron Habrit]; arab. تابوت العهد, Tābūt Al-ʿahd) je največja relikvija stare zaveze Svetega pisma. Gre za zaboj, v katerem so Mojzes in njegovo ljudstvo shranili dve kamniti plošči z vklesanimi desetimi Božjimi zapovedmi, skupaj z Aronovo palico in mano. Izdelana je bila na povelje Boga v skladu z Mojzesovo preroško vizijo, prejeto na gori Sinaj v Arabiji. [Gal 4:25] Bog je rekel, da se bo tam shajal z Mojzesom in mu bo govoril iznad spravnega pokrova [2 Mz 25:22] med keruboma, ki sta na skrinji zaveze. Skrinja in njeno svetišče sta obravnavana kot 'Izraelova slava'. [Žal 2:1]

Po teh merilih sodi film iz daljnega leta 1981 (tedaj še ne docela uveljavljenega) Stevena Spielberga med najbolj posrečene ameriške tosortne umotvore. Štefan je imel za seboj sila uspešna žanrska projekta Žrelo (1975) in Bližnja srečanja tretje vrste (1977) ter malce bolj ušivo sprejeto vojno parodijo 1941 (1979), ko mu je George Lucas predlagal scenarij, ki ga je bil po navdihu pustolovščin tipa Zaklad Sierre Madre (1948) režiserja Houstona menda spisal že leta 1973 (zgodbo je naslovil The Adventures of Indiana Smith), potem pa ob megalomanski produkciji Vojne zvezd za nekaj časa postavil na stranski tir. Na počitnicah na Havajih sta se moža vendarle dogovorila za hudomušne jamesbondovske vratolomije drznega arheologa (čigar ime je bilo referenca na McQueenovega Nevado Smitha, nazadnje pa so ga poimenovali po Lucasovem psu) in ob sodelovanju Philipa Kaufmana (ki se je spomnil motiva bajeslovne skrinje zaveze) scenarij zaupala Lawrencu Kasdanu (Dreamcatcher). In že je bilo treba zbrati igralsko ekipo. Za naslovno vlogo se je med drugim omenjalo Toma Sellecka, Jeffa Bridgesa, Billa Murrayja in celo Jacka Nicholsona; Harrison Ford je prišel v igro komaj tri tedne pred začetkom snemanja, Lucasu se je po liku Hana Sola zdel kot dobra zamisel. Razen njega so si v pomanjkanju sredstev od slovite vesoljske sage sposodili še nekatera puščavska prizorišča snemanja in rekvizite (nemško podmornico in dok pa denimo od Petersenove vojne drame Das Boot, ki so jo leta 1980 ravno snemali v francoskem pristanišču La Rochelle) ter se lotili akcije.



Celotna produkcija, že tako tesno zastavljena, je morala biti spričo dejstva, da so financiranje zavrnili vsi veliki studiji, izpeljana v rekordnem času in z minimalnimi sredstvi. Kot nalašč so jih pestile vse mogoče težave, od neznosne vročine in vremenskih razmer do prebavnih težav praktično vse filmske ekipe (razen Spielberga, ki je raje jedel iz konzerv) zaradi hrane v Tuniziji. Sloviti prizor na tržnici v Kairu, ko Indy preprosto ustreli mečevalca (ki ga skuša ustrahovati s spretnostjo vihtenja rezila), je bil po mnogih neuspelih poskusih spremenjen v to kultno domislico — Harrison je imel namreč strašansko diarejo in enostavno ni zmogel odigrati prizora, kakor je bil predviden v scenariju (z bičem naj bi nasprotniku zbil meč iz roke in ga onesposobil s pestmi). Ko si je v pretepaškem prizoru ob letalu na pristajalni stezi potrgal kolenske vezi, že ni več zaupal lokalnim zdravnikom in si je bolečine blažil z ledom. Vsa čast — tedaj bi namreč film zlahka padel v vodo; kot tudi pozneje, ko se je v prizoru pod drvečim tovornjakom grdo porezal in menda nalomil nekaj reber. A kot rečeno: denarja ni bilo na pretek in kadre so lahko ponavljali le dvakrat ali trikrat. Marsikateri prizor je igralsko ali tehnično improviziran in celo veliki finale (ko odprtje skrinje zaveze izzove božji srd) ni dopuščal posebej bogate scenografije ali post-produkcijske obdelave; Spielberg pa je tako ali tako že ves čas "nameraval posneti zgolj pustolovski B-flick".
Ker je moral Tom Selleck še vedno igrati Magnuma, je vskočil Harrison Ford, vroč po Vojni zvezd, možakar, ki se je čez noč spremenil v največjo zvezdo vseh časov, v sanje tisočerih žensk, v očarljivega arheologa, ki ga s tira spravijo samo kače in ki namesto penisa vihti svoj bič. —Iztok

Tako so se odpravili od GOSPODOVE gore in potovali tri dni. In skrinja GOSPODOVE zaveze je te tri dni hodila pred njimi, da bi jim našla kraj za počitek. [4 Mz 10]

No, z manj kot 20 milijoni dolarjev posneti Lov za izgubljenim zakladom (ki je pozneje kajpak prerastel v franšizo) je samo v blagajne kinodvoran prinesel dvajsetkratno vsoto in se uvrstil med sorazmerno najbolj zaslužkarske filme odtihmal. Prislužil si je tudi nekatera prestižna odličja (oskar, saturn, bafta) in v cineastičnem spominu za vekomaj ustoličil lik akademskega plenilca grobnic, ki nas je ob vsakršnem merchandisingu, računalniških igr(ic)ah in LEGO figuricah (zaenkrat) osrečil tudi s tremi nadaljevanji, nazadnje z (meni ne preveč ljubim) Indiana Jones and the Kingdom of the Crystal Skull (2008). Vsekakor je ob huronski priljubljenosti prinesel večno igralsko slavo Harrisonu Fordu, sicer dokaj povprečnemu glumaču, kolikor že mu je ta filmski lik bojda zoprn.

All your life has been spent in pursuit of archaeological relics. Inside the Ark are treasures beyond your wildest aspirations. You want to see it opened as well as I. Indiana, we are simply passing through history. This, this IS history.

5 komentarjev:

  1. Fino si to napisal, polno zanimivih podatkov. Film pa je svojevrsten popkulturni presežek, se strinjam.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala. :D V brk onim, ki me imajo za rahlo snobovskega cineasta in artfagovskega ljubitelja visokih vej sedme umetnosti. Kar je smešno, saj pišem skoraj izključno o (anglosaškem) mainstreamu. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Hm, nisem vedu, da je snemanje tega preprosto zabavnega filma spremljalo toliko težal, Kot kaže res drži rek, da bolečina rodi biser.

    OdgovoriIzbriši
  4. super napisano z veliko zanimivostmi. z veseljem se berejo take recenzije kr tako naprej

    OdgovoriIzbriši
  5. Pridružujem se pohvalam, res zelo lepo in zanimivo spisana recenzija.

    OdgovoriIzbriši