1. nov. 2010

Scott Pilgrim vs. the World (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Po priljubljeni stripovski predlogi kanadskega avtorja (in glasbenika) Bryana Leeja O'Malleyja posneti film bo očitno deležen skrajno deljenih mnenj. In sicer bodisi pozitivnih vtisov (inteligentnejši del publike, ki ga je vsaj približno razumel), bodisi odklonilnih in negativnih ocen (tisti preostali del občinstva).



Okej, okej, ni ravno tako. Just kidding. Da bodo (oz. so že) vtisi deljeni, sicer drži; a vsakdo, ki bi se vsaj malce potrudil dojeti sporočilnost in pomenske odtenke projekta mladega angleškega režiserja Edgarja Wrighta, bi se težko pridušal, kako je film docela trapast in nesmiseln. Prav nasprotno — težko gre spregledati nekatere nadvse inovativne kinematografske prijeme, predvsem pa osupljivo kinetično vizualno podobo, ki ga kot nekakšen hibrid videoigre, stripa in (zahodnjaškega) animeja grafično umešča med novejše tovrstne umotvore tipa Kick-Ass (2010). Podobno groteskne, samoironične borilno-pretepaške karafeke in absurdno obešenjaške vratolomije smo sicer videli že v komedijah sorte Shaolin Soccer (2001) ali Kung Fu Hustle (2004), pa še kje; vsebinsko in konceptualno je pak tokrat zgodba nekoliko drugačna.
Da je tole akcijsko znanstveno fantastično pretepaško komedijo, sicer zelo neposrečeno mešanico filmov Matrix in Tenacious D, režiral Edgar Wright, avtor odličnih filmov Shaun of the Dead in Hot Fuzz, mi ni povsem jasno, saj gre za zelo površen in kljub pestrosti efektov izjemno dolgočasen in trapast film. —Iztok



Stripovska zgodba o boleče povprečnem geeku Scottu Pilgrimu prinaša paralelo percepcije sveta sodobne mularije mladine, njihovih vrednot in idealov, vloge njihovih vzornikov ter odnosa z nasprotnim spolom. Če začnem pri slednjem: v slogu novodobne urbane filozofije "Si tisto, kar ljubiš in s komer se družiš" je identifikacija adolescentov ključno vezana na interakcijo z okoljem, ki ga opredelujejo medijsko-tehnološki trendi in modne muhe. Videoigre so že zdavnaj prerasle golo kratkočasje in postajajo pomembna smernica razvoja tudi v sociološkem smislu (navsezadnje po njih snemajo celo filme); in zgodnje ljubezenske ter seksualne izkušnje pomembno določa širši kontekst družbenega okolja posameznika. Tako mora Scott (Michael Cera) skozi preizkušnjo dvobojev s "sedmimi zlobnimi bivšimi partnerji" svoje nove izvoljenke Ramone (Mary Elizabeth Winstead) dokazati ljubezen do nje — ne zato, da bi se mladenka ogrela zanj (saj mu je že naklonjena), temveč zaradi lastne samopodobe; dokazati mora (sebi), da je v vseh smislih boljši od (namišljenih) tekmecev. Preraščanje sebičnega nazora, ljubosumja, lastniške kompetitivne miselnosti in samozagledanosti je tisto, kar mu nazadnje prinese bonusne točke in vnovično priložnost za iskreno ljubezen.
Pač zgodba o mladeniču Scottu Pilgrimu (Michael Cera), ki mora razjebati sedem bivših fantov (no ja, eden je punca) svoje nove simpatije Ramone Flowers (Mary Elisabeth Winstead), da bi zares osvojil njeno srce. In razjebe jih dobesedno, v fantazijskem svetu, no ja, v svetu računalniške igre, kjer vsi obvladajo borilne veščine in premorejo nadnaravne moči. V bistvu film, ki nam servira teorijo, da mora biti moški danes super junak, če hoče dobiti svoje sanjsko dekle. —Iztok

Seveda ne gre za kakršnokoli prispodobo o superjunakih; to je tudi tisto, kar Pilgrima loči od sorodno živopisanih grafičnih umotvorov tipa Kick-Ass. Scott je pravzaprav v nekem smislu anti-junak — je nesamozavesten, negotov, neodločen in nesramen. Samopodobo si kot basist v garažnem bendu gradi na infantilnih željah o glasbeni slavi in prepoznavnosti (ob dilemah o meji med iskreno umetniško izraznostjo in puhlim skomercializiranim imidžem) ter mačističnih predstavah o ugonobitvi vsega, kar se mu zoperstavi na poti "doseganja sanj".



Film vsekakor pusti tudi nekaj bolj medlih vtisov; razen čudaško antiklimaktičnega konca bi utegnili leteti očitki denimo na osrednjega protagonista Cero, čigar že standardno nizkoizrazen performans tokrat nemara ni najbolj upravičen, saj odraža vse premalo čustvenega naboja za bodisi pozitivno ali negativno poistovetljivost. Kieran Culkin kot gejevski sidekick sostanovalec je malce stereotipen, a dovolj zabaven, ostali glumači pa (tudi Jason Schwartzman, ki mi osebno sicer ni posebej pri srcu) bolj ali manj solidni in zadovoljivi. Celostno gre za nekonvencionalen, vizualno svež, kratkočasen, nepretenciozen, sila dinamičen in s pop-referencami naphan umotvor, katerega glavna odlika je spretno prehajanje med domišljijskim (stripovsko-igričarskim) konstruktom in otipljivim univerzumom, s čimer satirično opozarja prav na to: odraslost ne pomeni (nujno), da otroške arhetipe, najstniške fantazije in vzore zavržemo ter pozabimo nanje — pač pa, da jih znamo jasno ločiti od (sicer manj zanimive in suhoparne) resničnosti, se po njih zgledovati in se ob njih kot zrelejša oseba predvsem muzati samemu sebi.

p.s. Ljubezen glavnega junaka Ramona me je ves čas nehote (in že moteče) spominjala na Kate Winslet v Eternal Sunshine of the Spotless Mind (2004). Najbrž zaradi barve las. Ja, to bo.

8 komentarjev:

  1. Si me prehitel, doživljal pa povsem slično kot jaz. :P Nabrita in zabavna komedija, ni kaj. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Osebno me zelo zmotijo izrazi umotvor, glumač, spomnijo me na stvor in nepotrebne reči med drugim. Pa grde besede so po moje, četudi so že kako slovenske. Gotovo iz davnine. Me kar zmrzne, ampak tvoja stvar seveda, če jih uporabljaš. In moja, če jih berem. :D Vprašanje pa čisto zares, ali je glumač res isto kot filmski igralec danes? Ponižuješ, se mi zdi.

    Vsekakor ne razumem tega citiranja Gartnerja. Če hočeš doseči komični učinek, ga po moje nikakor ne. Upam, da ne poskušaš še kaj.

    Čisto jasno je, da Gartner ni štekal tega filma. Kar je dober štos, ker če ne šteka takšnega filma, kaj potem sploh zares šteka.

    OdgovoriIzbriši
  3. Direktno iz Pravopisa:

    glumáč -a m z -em člov. (á) star. komedijant, artist; zastar. (gledališki) igralec ; glumáčev -a -o (á)

    umotvor -ôra m (o ó) neobč.: jezik kot pomemben ~ stvaritev; glasbeni ~ umetniško delo; slabš. njegovi pesniški ~i |pesmi|

    Meni so mnogi arhaični slovenski izrazi všeč. Mi je žal, da so šli iz rabe; jih uporabljam zaradi gole zajebancije oz. užitka nad jezikom in jih bom tudi v prihodnje. V vulgarnem publicističnem jeziku pač zna pisati vsak bebec. "Glumač" nikakor ni ponižujoče, morda nekoliko cinično. Opažam, da nekatere izraze občasno posvajajo tudi drugi blogerji in mi je to všeč; ne zaradi mene, zaradi slovenščine.

    Citiranje Gartnerja? Ja, meni je komično. Včasih sem se nad njegovimi idiotizmi jezil, zdaj se pa le še zabavam. Če se kdo ne, ne morem pomagati. Ni pa mišljeno žaljivo, kvečjemu hudomušno parodično in kot kontrast.

    OdgovoriIzbriši
  4. Te kvalifikatorja "star." in "neobč." ne motita nič? No, kakor veš. :) Ampak glumač in glumiti ima po moje močno konotacijo s pretvarjanjem, fejkanjem po domače. S čimer pa ponižuješ kakšne resne filmske igralce, bi rekel. Pa tudi druge, resna umetnost, priprave, fizični napor, trpljenje, saj si verjetno kaj slišal, kaj ti govorim.

    Okej, Gartner samo kot kontrast še gre. Ampak prav tuki ti služi tudi kot nek vodilo, mar ne. Kaj povedati, kaj zanikati. Debatiraš z njegovim umom, jezus. Težko videti smisel, zapisu tudi zniža ceno po moje.

    OdgovoriIzbriši
  5. Nak, 'star.' in 'neobč.' me nikakor ne motita, prav nasprotno, sta celo argument za pogostejšo rabo. :) Sicer pa hvala za prijazno skrb, ampak nikoli si nisem domišljal, da so moji zapisi kaj drugega kot lahkotna zajebancija, brez kakšne visoke cene. (Če bi hotel slednjo, skupaj z višjim obiskom, bi se preselil na Blogos, kar mi je bilo večkrat tudi ponujeno.) Sicer pa bi filmska debata potekala pri 'Mislecu na glas', če bi bilo to razumsko mogoče in sploh dovoljeno. Ker (že dolgo) ni, pač na tak način sam ustvarjam komičen "dialog".

    OdgovoriIzbriši
  6. Menim, da bo meni tole všeč. Ogled pričakujem v kratkem.

    Btw, meni te tvoje fraze izjemno sedejo v koncept in se jih, oprost za mojo posnemovanje, sem in tja tudi polastim. :)Z garnetizmi je pa tudi zanimivo no, en tak drug način recenzije, kar mi deluje sveže. Ne vem pa kako na to gleda iztok, se je o tem že kaj oglasil?

    Še to, glavni glumač ;) Cera fura isti obraz že celo kariero. Kako dolgo še lahko? Me prav zanima...

    OdgovoriIzbriši
  7. Meni je bil film nadvse zabaven in sem ga pogledu tko z možgani na off. Mogoče so na konc mal preveč vlekli vse skupaj, ampak vidt fight med Cero in Schwarzmanom = f00kin' priceless :D

    Also: nadvse všečna stilizacija

    OdgovoriIzbriši
  8. Če ne misliš geekat s filmom lahko kar zunaj ostaneš. Dober film, dober opis.

    lp M

    OdgovoriIzbriši