28. nov. 2010

The Sorcerer's Apprentice (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Skoraj vedno je dobro ne imeti (pre)velikih pričakovanj pred ogledom filma; včasih pa je manko kriterijev celo samoumeven. Če se denimo v najavni špici pojavi slika pravljičnega gradu, opremljena z logotipom korporacije Walt Disney, pod njegovo produkcijo pa je podpisan Jerry Bruckheimer, je menda (še tako preprostemu umu) jasno, katere sorte film je pred nami. Drži?
Nicolas Cage je okej glumac. Prav zato je trapasto, da snema tako posrane filme kot je tale. In to ni prvič, večkrat ga tako zelo polomi, pač zato, da si napolni žepe in se smeši sto na uro. Toda tokrat je res na dnu, še bolj kot pri Ghost Riderju in Bangkok Dangerous, in to v režiji možakarja, ki je z njim posnel dosti boljši National Treasure. Jebemti no, The Sorcerer’s Apprentice je resnično zanič film. Nekakšna idiotska reciklaža Harryja Potterja, kjer ni dobro ničesar. —Iztok



Nič ne rečem: celo pri otroških projektih in družinskih celovečercih, po logiki najmanjšega skupnega imenovalca namenjenih širokemu krogu publike, smo se morali sčasoma sprijazniti s precej nižjimi merili — še pri Disneyju, ki je še nedavno stregel s takimi presežki kot Levji kralj (1994), Reševanje malega Nema (2003) ali Ratatouille (2007) med animirankami ter franšiza Pirati s Karibov (2003/06/07) med igranimi mladinskimi filmi. A tak'le 'mamo — trapasto bi si bilo zatiskati oči pred dejstvom, kako se je hollywoodsko kolesje zgodbovno in pomensko dodobra obrabilo in upehalo; njegovi finančni botri pa se zlasti v časih globalne (duhovne in finančne) recesije obnašajo še za spoznanje bolj oportunistično.

A če se vrnem k filmu: upoštevajoč vse našteto, se mi ni zdel tako napačen. Všeč mi je bil hiter in dinamičen uvod, ki pojasni mitološko ozadje in motive zgodbe o naslednikih slovitega čarovnika Merlina ter vanjo vpelje osrednje protagoniste: njegov nekdanji vajenec Balthazar Blake (Nicolas Cage) skuša preprečiti svojemu tekmecu za magijski prestol Maximu Horvathu (Alfred Molina), da bi iz ujetništva začaranega artefakta izpustil mogočno čarovnico Morgano le Fay (Alice Krige), ki kani zavladati svetu. Po prerokbi mu lahko to prepreči le "prvobitni Merlinijec", čudežni deček s prirojenimi čarovniškimi močmi (oz. sposobnostjo izkoriščanja umskega potenciala, kakor mlademu vajencu pozneje pojasni mentor), ki ga bo izbral Merlinov zmajski prstan; Balthazar nenadejano naleti nanj v liku nerodnega študenta fizike Dava (Jay Baruchel). S skupnimi močmi bosta morala ustaviti zlobna maga in veščo, preden bi v mračnem obredu obujanja mrtvih zavila svet v večno temo.



Zanimiva (čeravno malce neumestna) je referenca na Disneyjevo animirano klasiko, omnibus Fantasia iz daljnega leta 1940 oz. njen segment Čarovnikov vajenec, kjer mišku Mikiju v pomoč pri pomivanju tal malce preveč živahno priskočijo oživljena omela in vedra. Baruchel je za vlogo inteligentnega, a srčnega piflarja dokaj posrečena izbira; vsekakor pa igralsko zasedbo več kot zanesljivo podpira vedno odlični Molina — če odštejem Nikolaja Kletko, ki bi ga lahko brez posebne škode zamenjal poljubni glumač, a je postal tradicionalna maskota pri tovrstnih projektih in zadnjih filmih Jona Turteltauba (franšiza National Treasure). Belluccijevi je namenjene premalo minutaže za obilno slinjenje nad to prelestno igralko, ostali liki pa se (mi) ne zdijo omembe vredni. Vizualizacija je ob nekaterih izvirnih prijemih in nevpadljivih učinkih spodobna; a zgodba proti koncu močno izgubi prvotni zagon, že tako šibki dramaturški lok pa se ceneno ukrivi do trapastih razsežnosti — prehitro izpeljan razplet (ki bi moral biti v nasprotju z uvodom daljši in bolj kompleksen) se izpridi v skrajno klišejsko smer. Ob praznem karakternem razvoju film zanesljivo ni tiste sorte, ki bi dolgo ostal v spominu; a pri ne pretirano pretencioznem gledalcu (zlasti pa njegovem najstniškem naraščaju) poskrbi za dostojno večerno popkornovsko zabavo ter nekaj nesmrtnih naukov o ljubezni in prijateljstvu.

7 komentarjev:

  1. tokrat se je potrebno 100% strinjat z gartnerizmom

    OdgovoriIzbriši
  2. Po želji. Sicer pa ne gre za to, da se bodisi strinjaš ali ne. No, razen tega, da je National Treasure boljši, s čimer se osebno ne strinjam.

    OdgovoriIzbriši
  3. Kakorkoli, temu filmu se bom na daleč izognil. :D

    OdgovoriIzbriši
  4. Razen Monice česa posebnega res ne boš zamudil. :D

    OdgovoriIzbriši
  5. Ravno pogledal... sem bolj na filmoljubovi strani (če že izbiramo strani:))

    OdgovoriIzbriši
  6. Ničesar ni dobro, to bo zdaj moj slogan. Č rečeš nič ni dobro ne povzameš dovolj ničnosti niča. Ničesar ni dobro, word.

    OdgovoriIzbriši