17. jan. 2011

The Godfather (1972)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●●

I understand. You found paradise in America. You had a good trade, you made a good living. The police protected you and there were courts of law. So you didn't need a friend like me. Now you come and say: "Don Corleone, give me justice." But you don't ask with respect. You don't offer friendship. You don't even think to call me "Godfather". You come into my house on the day my daughter is to be married and you ask me to do murder, for money.
Vsak film ima osnovno temo, kjer razvija dodatne poante, toda neumno je reči, da zato ni tudi o film o osnovni temi. Po vajino tudi Boter ni film o mafiji, ampak o odnosih v disfunkcionalni družini, mar ne. Jaooo, no, ne ga srat. —Iztok (komentar)



Jao, sancta simplicitas. V svojem bistvu gre seveda prav za film o družini — v širšem, arhetipskem (malone shakespearskem) smislu. (Mafija kot obči termin ni nič drugega kot na rodbinskih vezeh osnovana patriarhalna združba zaprtega tipa.) Saj ni tako zapleteno; tudi pravih besed ni težko najti, če malce pomisliš in se potrudiš. V enem stavku? Po istoimenskem romanu Maria Puza (zgodbo so navdihnili resnični protagonisti in dogodki) posneta Coppolova mafijska saga Boter je v simbolizem družinske dediščine ob vzponu vplivnega kriminalnega klana (ter ceni, ki jo zato plača) ovita prispodoba o nepovratnem propadu tradicionalizma, civilizacijskih vrednot časti in zvestobe, ter razraščanju brezdušne (ameriške) kapitalistične družbeno-politične paradigme, kjer štejeta le bogastvo in moč. (It's just business, not personal, you know.)

Se kdo ne strinja? Ni problema, zaradi mene lahko v Coppolovi mojstrovini kdo vidi zgolj (še eno) štorijo o mafijcih, ki prek puškine cevi merijo, kdo ima daljšega. Takih filmov je bilo (in jih gotovo še bo) nešteto. Zakaj torej prav Boter velja ne le za enega najboljših filmov vseh časov (drugo mesto na lestvici Ameriškega filmskega inštituta), temveč tudi za umotvor sedme umetnosti, ki je postavil temelje celotnemu žanru (v mislih imam modernejši mafijski film, ne gangstersko klasiko) — in širše?

Ne bom izgubljal besed s povzetkom vsebine ter solzavo hvalo briljantni režiji, čudovito patinirani kinematografiji snemalskega veterana Gordona Willisa in legendarni glasbi Nina Rote, ali pa s hvalospevom fantastični (ter kljub slabim trem uram dolžine osupljivo kratkočasni) dramaturgiji s številnimi kultnimi prizori (sicilijanska ohcet, konjska glava, atentat ob stojnici s pomarančami, umor v italijanski restavraciji, smrt v nasadu paradižnikov, obračun z mafijskimi šefi med krstom in še veliko drugih) in nepozabnimi dialogi, sijajni psihosocialni in karakterni študiji ter nastopu zvezdniške igralske zasedbe, trem oskarjem in številnim drugim filmskih odličjem — ter dejstvu, da je saga dobila še dve nadaljevanji in se zapisala v cineastično zgodovino kot ena najkvalitetnejših (skupno devet oskarjev in 29 nominacij) in ena najbolj priljubljenih (če že ne dohodkovno najuspešnejših) trilogij nasploh.



Tisto, kar pri Botru osebno najbolj cenim, je prikaz absolutne vrednosti etičnih meril, utelešenih v njegovih osrednjih likih. Denimo Don Vitu Corleoneju, eni največjih filmskih figur vseh časov (in nedvomno življenjski vlogi Marlona Branda). Vito Andolini, ki je po rojstnem kraju privzel priimek Corleone ("Levje srce"), je neomajno načelen, obenem pa zapleten in večplasten lik, ne da bi zapadel v suhoparno akademsko tragičnost in stereotipno sočutnost; bržčas je bolj karizmatičen, stvaren in mesen filmski lik od večine resničnih gangsterjev (denimo Franka Costella ali Carla Gambina, ki sta mu služila za model); premore salomonsko odgovornost o pezi kraljevskega prestola, mitološko odmaknjenost in istočasno iskreno ponižnost pred ljubeznijo do družine. Verjame v pravičnost in čast; počne, kar govori, in udejanji, kar obljubi. V skorumpirani družbi neučinkovitih in nezanesljivih institucij je pomnik prvinske moralne drže, čeprav je — ironično — zločinec, morilec in tat. Iz sodrge marginaliziranih priseljencev ga je dvignila želja po maščevanju in čut ekonomske varnosti za svojo družino; a na neki točki mora vendarle razmisliti tudi o svojem nasledstvu.

Greg, a man reaches a certain age when he realizes what's truly important. Do you know what that is? —Love, friendship ... just love, I think. —His legacy. (Robert De Niro, Meet the Fockers)

Najstarejši sin Sonny (James Caan) je preveč koleričen in lahkomiseln, da bi bil prihodnji Don; srednji sin, neodločni in bolehni Fredo (John Cazale), pa šibak in strahopeten oportunist. Consigliere (Robert Duvall) je umirjeni in racionalni um družine. Kakšna ironija: prav najmlajši Michael (Al Pacino), za kogar je imel Vito povsem drugačne načrte, vojni junak in "prihodnji senator ali celo predsednik", bo ne le enakovredno nasledil očeta, temveč ga bo po neusmiljenosti in ambicioznosti celo prekosil — ter nazadnje to drago plačal s krvjo svojih ljubljenih. Sodobna sofoklejska tragedija par excellence in ultimativna samopotrditev logike povračila, ki v maniri Cose Nostre zahteva "kri za kri" in ne dovoljuje individualističnega preraščanja ali ogibanja lastnih načel.



Lahko bi spisal najdaljši prispevek na tem blogu doslej, a nočem koga zdolgočasiti do smrti. Je torej Boter najboljši film vseh časov? Če (bi) moje mnenje kaj velja(lo), bi temu zlahka pritrdil. A v resnici bi tako kategorično oceno izjemno težko podal za katerikoli film, celo v hipotetičnem smislu, saj je dejavnikov in kriterijev preveč in so preobširni. Zanesljivo in preverljivo sodi v sam vrh zapuščine ameriške (pa tudi svetovne) kinematografije. V mojih očeh je tudi ena redkih izjem pri pravilu (in ga torej potrjuje), da nadaljevanja pripovedno ne dosegajo izvirnikov; z drugim (1974) in tretjim (1990) delom prištevam celotno sago o družini Corleone vsaj med svojih pet najljubših cineastičnih biserov.

I believe in America. America has made my fortune. And I raised my daughter in the American fashion. I gave her freedom but I taught her never to dishonor her family. She found a "boy friend," not an Italian. She went to the movies with him. She stayed out late. I didn't protest. Two months ago he took her for a drive, with another boy friend. They made her drink whiskey and then they tried to take advantage of her. She resisted. She kept her honor. So they beat her. Like an animal. When I went to the hospital her nose was broken. Her jaw was shattered, held together by wire. She couldn't even weep because of the pain. But I wept. Why did I weep? She was the light of my life. A beautiful girl. Now she will never be beautiful again.

9 komentarjev:

  1. Z užitkom prebral. Vedel sem, da najopaznejši film preteklega tv vikenda ne bo ostal brez recenzije. Ti kar veselo piši, jaz pa bom z veseljem bral ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Tako je. Se absolutno strinjam in lepo, da si se lotil recenzije. Jaz si je ne upam in pika, vem, je preprosto, pa vendarle.
    Tudi zame osebno seveda najboljši film kar sem jih imel čast videti. Popolna perfekcija, ki me očara vsakič znova, ko si ga ogledam. Tudi včeraj me je prikoval pred ekran in še naslednji dve nedelji imam že rezervirani. Sedma umetnost v popolnem pomenu bedede. Upam, da spišeš še recenziji za II. in III. del.

    OdgovoriIzbriši
  3. Super spisano. Imam občutek, da sem te pri mojem predzadnjem opisu, ko sem opisal nadaljevanja, ki so prekosila izvirnik, malček ranil v tvoje filmsko čustvo.

    :D

    OdgovoriIzbriši
  4. Ah bejž ga srat, mladi kolega Sadako, mi stari prdci se pa res ne užalimo tako zlahka. :) Poleg tega sploh ne gre za to, ali se pri filmih strinjamo in ali smo glede okusa skladni (to je recimo nekaj, česar Gartner trmasto noče razumet), ampak gre za to, da znaš zagovarjat in utemeljit (vsaj) lastno mnenje. Te z veseljem spremljam, make no mistake.

    OdgovoriIzbriši
  5. res one of the finest movies ever


    res idealen splet okoliščin, navdušenje nad mladimi novimi režiserji, ki so imeli pri ustvarjanju kar precej svobode


    but it didn't last :(

    OdgovoriIzbriši
  6. Žijo Filmoljub.
    Mogoče bo tole vse skupaj malo off topic, ampak najprej o botru. Boter je res vrhunski film.Verjetno res film vseh filmov. Imam trilogijo v HD. V HD pogledal enkrat.Sicer se težko spravim gledat film, ki sem ga že tolikokrat gledal ampak vsakič, ko ga začnem gledati obsedim z odprtimi usti in si rečem kolk je pa to dobr film.
    In zdaj off topic.
    Danes sem prebral na portalu rtv tole o Šterkovem filmu 9:06, ki je slovenski kandidat za oskarja:
    Potem ko je kritike v Palm Springsu navdušila slovenska igralka Iva Kranjc v srbski Besi, jih je očaral tudi 9:06 Igorja Šterka, ki naj bi bil lepo posnet in izjemno dobro napisan film.

    Kot piše Sheri Linden v reviji Hollywood Reporter, gre pri slovenskem kandidatu za tujejezičnega oskarja za "elegantno in eliptično natančno" študijo o razvoju policistove osebnosti in njegove vse večje identifikacije z mrtvecem. Film je po mnenju kritičarke lepo posnet in izjemno dobro napisan, hkrati pa je zahteven umetniški dosežek, namenjen občinstvu, ki bo pripravljeno samo sestaviti koščke psihološke sestavljanke.
    Režiser Igor Šterk in njegov soscenarist Siniša Dragin na ta način pokažeta svoj pogled na visoko stopnjo samomorilnosti med Slovenci, ki je med najvišjimi na svetu, in to na način, ki je bistven za njuno dramo, nadaljuje Lindenova. Njun scenarij je čudovito ekonomičen - dialog je skop, vsaka kretnja pa nabita s pomenom.
    Pa me je zanimalo kaj o filmu misli velekritik gartner.
    Seveda je film totalno spljuval. Nič novega.
    Ampak bolj kot to mi je v oči padlo nekaj drugega. V odgovorih govori še o drugih filmih, ker neki Vidmar pravi takole:Od slovenskih filmov mi je bil zelo všeč ‘Primer Feliks Langus ali Kako ujeti Svobodo.
    In pazi odgovor gartnerja:Langus je bil meni sranje, morda sem bil premlad, da bi ga razumel, kaj vem.Kako ujeti svobodo še nisem videl.
    Pa saj ne moreš verjet.Kakšen moron. In on se ima za poznavalca.In on z največjo lahkoto vsakega imenuje internetni trol.
    Toliko. Lep pozdrav.A ti si kaj napisal o 9:06?

    OdgovoriIzbriši
  7. Hvala za prijaznost in spodbudne besede, a filma 9:06 še nisem imel priložnosti videti. Ker so (dobri) slovenski filmi bolj redki (tudi na tem blogu, ki se v glavnem osredotoča na ameriški mainstream), bom o njem skoraj gotovo poročal, ko si ga ogledam in ustvarim vtis.

    OdgovoriIzbriši
  8. o 9:06 naj američani pišejo kar hočejo, film je pač sranje


    ne bi rekel, če bi se tu in tam pojavil kak tak film, ampak VSI SLOVENSKI FILMI SO nevem kakšne kurčeve študije ne vem kakšnih psiholoških profilov in povsod so dialogi skopi in bebavi

    me prav zanima, kaj bi rekli ljubi američani na to :D

    OdgovoriIzbriši
  9. dober primer je letos npr. the american

    tak lep, tih, počasen film


    ampak, če bi 90% režiserjev vsako leto snemalo zgolj takšne filme, bi jim verjetno nekdo spustil bombo "pod nos" :D

    OdgovoriIzbriši