27. feb. 2011

Ghost of Mae Nak (2005)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Kamor je šel bik, naj gre še štrik. (Prosim, naj me kdo ustreli.) Juhej, še en film o maščevalnem duhu poševnooke rižojedke. Fucking great. Potem ko smo doktorirali iz celotne franšize リング Ringu (z njenimi prequeli, sequeli in post-koitali) ter njene ameriške predelave Ring, japonske sage Ju-on in njene zahodnjaške kopije The Grudge, pa še hongkonškega Gin gwai (o čezlužniškem rimejku sploh ne bi, sicer mi bo slabo), sorodnih japonskih Chakushin ari, Honogurai mizu no soko kara in Kairo ter neštetih drugih posnemovalcev in izpeljank, je tukaj — guess what? — še (en) tajski klon taiste štorije z domala enakim konceptom.


Nak in Mak, punca in fant, zaljubljenca, ki se vselita v novo hiško in skušata ujeti raj. Namesto tega ujameta nočno moro, perverzni freak show zlobne Mae Nak, nesrečne dekline, ki so jo umorili, ji vzeli ljubezen in odrezali delček lobanje. Še ena azijska grozljivka, ki več kot obvlada strašenje gledalcev in daleč za sabo pusti vse podobne ameriške rimejke. —Iztok

Ne spomnim se več, kaj me je že spodbudilo, da sem si ogledal ta (po lokalni folklorni pripovedi posneti) umotvor, sicer režijski prvenec nekdanjega angleškega (v Indiji rojenega) snemalca in direktorja fotografije Marka Duffielda — ter eden številnih derivatov mnogih inačic te zgodbe, med katerimi je znan denimo Nang Nak (1999) režiserja tajskega "novega vala" Nonzeeja Nimibutra. Vem pa, da me je z učinki na ravni amaterskih posnetkov na TiTubi in briljantnim performansom (not) vseh protagonistov zgodba tako nepopisno pritegnila, da običajna brca v zatilje tokrat ni zalegla, marveč me je morala skrbna soproga zbuditi s krepkim sunkom vprežnega geplja. Če ne štejem modrice, tudi posebej krepčilen dremež ni bil, saj so me ves čas žulili z nosu štrleči naočniki.



มาก (ศิวัฒน์ โชติชัยชรินทร์) ชายหนุ่มที่ฝันร้ายเห็นผีสาวตาดำ ปากดำ และหน้าผากเป็นรูโบ๋ ซึ่งเขาไม่สามารถอธิบายภาพสยองให้ใครเข้าใจได้ มีเพียงแต่ นาค (ภัทรธิดา พัชรวีรพงษ์) แฟนสาววัยรุ่น และว่าที่เจ้าสาว

Ne vem, kaj je bolj neverjetno: da kdo še posname kaj že tako docela izrabljenega ali to, da si reč sploh še kdo z zanimanjem ogleda. Sicer pa naj se vsakdo prepriča sam; zadeva je v celoti (v 10-minutnih kosih) in z angleškimi podnapisi na voljo na Tubi. Ne odgovarjam za od zehanja izpahnjeno čeljust.

p.s. Da ne bo kdo mislil, kako podcenjujem tajsko kinematografijo ali ta žanr: raje si oglejte neskončno boljši Shutter (2004).

Ni komentarjev:

Objavite komentar