14. apr. 2011

Življenje je morje


Spomladi se me vselej poloti kronična NOSTALGIÆ MEDITERANEA in ker moramo primorci držati skupaj, me je prešinilo, da v mu teh letih bloganja nisem namenil nobenega prispevka ali vsaj povezave — panonskemu mornarju, vojvodinskemu trubadurju, neprekosljivemu kleparju grenko-sladkih stihov življenja, očarljivo ironičnemu balkanskemu šansonjerju in spretnemu pesniku večnih balad med Alpami in Donavo ter madžarsko ravnico in Jadranom.



Spominja me na čase, ko so bile vsaj nekatere stvari boljše kot danes; nemara redke, a so bile tiste toliko bolj pomembne. Zdaj ni skoraj nič več vredno spomina; drugačen svet in drugi rodovi. Neki novi klinci. Tisti, ki smo rasli v betonski džungli kolektivne lastnine in krivde ter videli propad že tako trhlih vrednot, na vse strani besnečih pod cenenimi obljubami populizma, smo mogoče bolj cenili ono, kar je z navidezno naivnostjo trmasto kljubovalo zobu časa in vedno znova obujalo vse, kar je univerzalnega in neminljivega.

Počasi gre proti šestdesetim; videl in doživel je vse mogoče, veliko hvalevrednega in nemalo tragičnega. Nekateri mu očitajo patetičnost, oportunizem in hinavstvo (zaradi tiste docela nedolžne šale o Slovencih in štirih prodanih koncertnih vstopnicah). Sam si ni nikoli domišljal, da je kaj drugega kot zabavljač, klovn za plačilo, tragikomični cirkusant v mimohodu. Bodisi da je ta skromnost iskrena ali ponarejena, gre za eno največjih živečih glasbenih legend svoje zvrsti in časa; in ne le v našem zgodovinsko-kulturnem prostoru, temveč veliko širše. Poklon, majstore.



Med drugim je tudi pisatelj (jasno, ob tako založeni malhi dovtipov in aforizmov), in sploh ne slab. Tipično pragmatična vojvodinska suha šaljivost, nepopisno duhovita, inteligentna, alanfordovsko znana drža; pod njo pa ocean neizrečenega, pridušeno trpkega, začinjen s temperamentnim madžarskim čardašem ob divjem ječanju violine. K svojim ogrskim koreninam se vrača čedalje pogosteje in vse bolj posrečeno; vendar skozi navdušujoče svetovljanstvo in neizmerno čustveno širino ostaja ljudski, na dosegu duš vseh nas — čeprav smo pravzaprav mi tisti, ki že dolgo nismo več mi.

Lome me vali, nose me struje, oseka sreće, a tuge plima.
Šiba me nebo bičem oluje, al’ još se ne dam i još me ima.

8 komentarjev:

  1. A si mogu. Vedno ko slišim komad Neki novi klinci oz. Prva ljubav, mi po licu spolzi grenko-sladka solzica.

    Balašević majstore, legenda, umetnik prve klase.

    OdgovoriIzbriši
  2. Res je, Djole je prava legenda.

    Mene sicer ubije še tale komad,

    ter tale komad,

    pa tale komad,

    in tale komad

    in še 746 drugih, ki jih je pač preveč, da bi vse naštel. Ni čudno, da koncert po defaultu traja 4 ure.

    OdgovoriIzbriši
  3. Jaz imam pa srečo, da je moj ćale doma tam blizu Novega Sada in kadar smo tam, vedno gremo tudi do Jovana Cvijića 33, lani na primer sem kupil vse 4 knjige, On je bil doma in smo popili kavo. Izjemna osebnost, IZJEMNA. Ogromno ve tudi o športu, nogomet v malem prstu.

    BTW, knjige so fenomenalne.

    Glede na to, da se vsakodnevno vozim ne relaciji Celje - Ljubljana, ga res nenehno poslušam.

    Kaj mi je od njega najbolje?

    Takole nekako grejo, moram pa reči, da mi je od najbolj znanih v ožjem izboru samo Vasa Ladački in Jesen stiže Dunjo moja (BTW, kdaj že misli priti s svojim filmom sem?)

    1. Regruteska (Definitivno, in popolnoma jasno mi je tudi, zakaj je filmoljubu tako ljuba, vsakemu ki ima sina tole požene solze v oči. Na youtubeu poglejte verzijo iz Sarajeva 1998, z tisto punco ki zraven poje in joče.....Potem še tisto trobilo na koncu, majko mila),

    2. Čovek sa mesecom u očima (Posvečeno Vukovarju),

    3. Sevdalinka (Posvečeno Sarajevu),

    4. Ladjarska serenata

    5. Uspavanka za dečaka

    6. Miholjsko leto

    7. Lagana stvar

    8. Čivutski vrt

    9. Buba Erdeljan

    10. Jednom su sadili lipu

    Mah, tega je preveč....Svadbarski sokak, Dodjoska, Bezdan, Noč kada je Tisa nadosla, Slovenska, requiem, Plava balada, Ringlspil, Drvena pesma.....

    Vsaka je nekaj posebnega, naštel sem nekaj manj znanih, ki morda niso tako na prvo žogo kot nekatere njegove bolj šaljive, a so FENOMENALNE.

    Kaj ta človek dela z besedili, rto je nekaj neverjetnega, koliko modrosti je v njegovih verzih, knjigah...

    Komaj čakam Avgust, ko grem z mojimi spet dol, sedaj jaz vozim svoje juniorje tja, da vidijo kaj je Vojvodina, ta mentaliteta, spoštovanje, vljudnost, odnos...

    In Djole...

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala za ta komentar, strinjam se z vsem. Tudi jaz se lahko pohvalim s knjigami -- podpisanimi in s posvetilom. :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Ja, knjige. Prav tečžko bi se odločil, katera mi je najboljša, mogoče Jedan od onih života.

    Velikokrat pravim ljudem okoli sebe, poslušajte ga, berite ga, izkoristite to prednost, da znate jezik, ker vsi, ki ne govorijo tega jezika, so za tole prikrajšani, ker ga je enostavno nemogoče prevajati.

    Aha, za pogledati je definitivno DVD Mater Vetru, jaz sem ga enkrat celo snel na neki pumpi pri nas zraven revije Grand. Edinokrat sicer, da sem kupil to revijo, Filmoljub zagotovo ima ta dvd. Lep koncert.

    Btw, mogoče je tudi zanimivo poslušati pesem Svatbarski sokak, ki jo je Djole napisal za Zdravka Čolića, potem pa še sam odpel. Primerjajte obe verziji, Čola je sigurno boljši vokalist, ampak ta občutek od Djoleta...Neverjetno.

    OdgovoriIzbriši
  6. @Sadako

    To se tudi meni dogaja, v bistvu te nekako pripravi do joka in bolečine, ampak ta bolečina paše. Čudno, vem.

    Sploh Regruteska (ne Regruterska, kot je tale podani link na youtubeu) je takšna, že besedilo je da se človek razjoče, potem pride tisti solo del klarineta in na koncu bobni...To človeka razstavi na prafaktorje, zame je to najboljša pesem, prav najljubša mi je, ne samo iz njegovega ogromnega opusa, tudi na splošno.

    Mah, on je toliko več od glasbenika, ta besedila so za učbenike, upam, da bo izdal tudi kakšno knjigo samo z besedili, kot pesniško zbirko, vsaj teh najglobljih, ne toliko zabavnih (žanrsko, seveda) pesmi.

    Pizda, zdej pa že zvenim kot Gartner, ko govori o MJ-u in bom raje nehal.

    OdgovoriIzbriši
  7. Hudo je to, ker te njegove pesmi zadanejo naravnost v srce in te spomnijo na tiste čase, ko še nisi imel polno glavo skrbi in je bil ves svet ena sama igra. Prijetna bolečina :D

    OdgovoriIzbriši
  8. Balasevic in film Kao rani mraz 8. oz. 9. junija v Krizankah.

    OdgovoriIzbriši