23. jul. 2011

Priest (2011)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●○○○○○○○

Jej, jej. (Ne v smislu "prehranjuj se", temveč kot "naj me kdo ustreli in odreši muk".) Ko sem že mislil, da je amerikanizirani Dylan Dog (edini) ponosni nosilec lente za ‘Najbolj zaudarjajoč po stripu posnet iztrebek leta 2011’ in da režiser Scott Charles Stewart po nadvse uborni biblijski fantazmagoriji Legija (2009) s Paulom Bettanyjem (ki je, mimogrede, poročen s prelestno Jenny C., srečni bastard presneti) že po goli statistični verjetnosti ne more posneti še česa enako patetičnega, se je zgodilo prav to. Njegov zmazek, ki se (žal) nejasno in docela obrobno (pravzaprav predvsem z naslovom) naslanja na grafično predlogo istoimenske manhwe (tj. korejske mange), sem si z izpahom čeljusti (od zehanja) in z glavobolom (od razpada sinaps v čelnem korteksu) do konca ogledal iz enega samega razloga: da ne bi pisal o nečem, česar nisem videl (v celoti).



Že dolgo nisem naletel na kaj, kar bi mi kot tako tragično neizvirna, mlačna in neslana mineštra nepovezanih motivov, izposojenih iz neštetih drugih zgodb, pustilo tako trpek okus po postanem. Zmes mračnega postapokaliptičnega akcijskega trilerja, pravičniško-samurajskega vesterna in boleče poenostavljene družbeno-politične prispodobe o verski hegemoniji (ter žaljivo prozorne paralele o rasni/socialni segregaciji) nas v začetni animirani sekvenci (še najboljšem delu filma) poduči o tem, kako v alternativni retro-futuristični resničnosti že tisočletja divja boj med rasama ljudi in vampirjev. (Že tukaj sem prvič hotel nehati z ogledom tega skrpucala.) Človeštvo se je v strahu za lastno varnost (in lažje obvladovanje množic s strani religioznih avtokratov) zaprlo v steam-punkovske gigerovske dark-city gotske blade-runnerjevske citadele sredi mad-maxovske prašnate pokrajine in za križarski boj zoper nebožje kreature izurilo posebne pretepaško-morilske enote nadpovprečno izostrenih čutov, Duhovnike. Ko eden od teh (Bettany), po koncu vojne z dekretom oblasti upokojenih kung-fujskih slaboritnežev, od lokalnega šerifa (Cam Gigandet) izve, da so brezumni krvosesi (CGI mešanica spak iz grozljivk The Descent in I am Legend ter hitrih kot ksenomorfi iz franšize Alien) opustošili kolibo njegovega zunaj mesta živečega brata in ugrabili njegovo nečakinjo (očitni namig na kultni vestern Johna Forda iz leta 1956 The Searchers z Johnom Waynom), se upre zapovedim nadrejene duhovščine in lastnega bojevniškega reda ter odloči poiskati krivce, živeče globoko v podzemnih votlinah. Odpadniški menih se bo moral pri tem soočiti z nekdanjim prijateljem in soborcem (Karl Urban), zdaj transformiranim v vodjo krvoželjnih pošasti.



Odkrito: v tem filmu ni dobro (skoraj) ničesar.™ Kot pasulj premočrten hibrid med računalniško igro in stripom, strahovit manko karakterizacije in količkaj zaokrožene zgodbe (z oportunističnim nastavkom za sequel v razpletu), sirasti skupki najbolj obrabljenih klišejev na vsakem koraku, plitvi in enodimenzionalni liki, zoprno osladni dialogi, absurdna premisa z nedomiselno mešanico žanrov in arhetipov, p(o)razen dramaturški lok z najbolj puhlim razpletom in epilogom, kar se ga je moč domisliti (dvoboj na drvečem vlaku, ki ga bo vsak čas razneslo) — za nameček pa še nedodelana poor-man's-matrix koreografija borilnih prizorov na žicah in ridikulozni posebni učinki (ironično, kljub pedigreju režiserja, ki se je predtem kalil kot mojster za slednje) brez kakršnegakoli občutka za pripovedno umetelnost vizualizacije. Z izbrano glasbo in povsem brez dialogov bi bil film lahko zelo soliden (dasiravno malce dolg) črnometalski videospot. (Spomnil me je na podoben Sommersov cineastični biser Van Helsing, ki je neprimerno bolj gledljiv.) In kot da to ne bi bilo dovolj, so se ustvarjalci tega projekta odločili umotvor ponuditi tudi v inačici naknadne konverzije v 3D (nad čemer sem nergal že pri neskončno boljšem Spopadu titanov).

Filma se ogibajte kot vampir česnovega venčka, če se da. Boljših je toliko, da jih ni treba niti naštevati; lahko izbirate naključno.

8 komentarjev:

  1. Ugh... pa sem pričakoval nekaj kulskega po davnih omembah priredbe manhwe :\ Še trailer v kinu je bil zanimiv.
    Res škoda še za eno nezdravo priredbo azijskih štorij (kot da je bila katera pozitivno presenečenja =P ) :(
    LP

    OdgovoriIzbriši
  2. Saj, ko bi vsaj res bila to priredba tega stripa, a dejansko je skoraj edina stična točka naslov oz. osrednji lik.

    OdgovoriIzbriši
  3. najslabši "stripofilm" vseh časov ...

    OdgovoriIzbriši
  4. Haha, tega zapisa prej nisem videl! no, film je kajpak bruh prve stopnje. Ne vem kateri je bil zadnji, ki mi je tako močno načel žolč in vse bližnje organe... Bedarija totalna. :D

    OdgovoriIzbriši
  5. Ma ni prav tako slab dej. :>

    OdgovoriIzbriši
  6. Ma okej, sej res ni, ampak mi gre na živce, ker bi bil lahko toliko boljši. :/

    OdgovoriIzbriši
  7. Hm, je slab no :-) kaj pa je dobrega? tudi za zabavo, ko si pijan in nepremičen ni primeren, res ne.

    OdgovoriIzbriši
  8. "Pijan in nepremičen"? :D :D :D

    OdgovoriIzbriši