2. avg. 2011

The Mothman Prophecies (2002)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Film režiserja videospotov in kratkometražnih dokumentarcev Marka Pellingtona je osnovan na istoimenski knjigi ameriškega novinarja Johna A. Keela iz leta 1975, v kateri razvpiti ufolog razpreda teorije zarot v zvezi z nepojasnjenimi dogodki v letih 1966—67 v kraju Point Pleasant v Zahodni Virginiji. Tedaj naj bi več ljudi videlo skrivnostno leteče bitje, veliko kot človek in podobno nočnemu metulju, z rdeče žarečimi očmi (po pripovedovanju nekaterih umeščenih sredi prsnega koša), ter bilo priča drugim skrivnostnim pojavom (možje v črnem, telefonski klici sredi noči), kar naj bi vse vodilo k nepričakovanemu porušenju jeklenega cestnega mostu Silver Bridge čez reko Ohio 15. decembra 1967, pri čemer je v potopljenih avtomobilskih razbitinah umrlo 46 ljudi.

In ancient cultures, the moth represents a form of the psyche, or the soul immortally trapped in the hellish death realms. Mothman. Well, that's what the Ukrainian's called him. Rough translation of course. There were a hundred sightings in Chernobyl when the nuclear pump went down. Galveston, nineteen sixty nine, just before the hurricane. They saw it. But seeing isn't always believing.



Resnično ozadje — ne glede na to, da gre zgolj za urbano legendo (omenjeni most je kolapsiral zaradi zarjavele razpoke v eni od nosilnih gred), kolikor je že ta mit zasidran v kolektivno zavest ameriškega Srednjega vzhoda — je projektu obenem v prid in v breme. Po eni strani vnaša pridih zgodovinske avtentičnosti in množične zablode, ki so jo sprožili bizarni dogodki, a je (prav zato) zgodba nejasno opotekajoča, razvlečena, neosredotočeno brezciljna in preprosto čedalje bolj dolgočasna. Dasiravno gre za filmsko dramatizacijo resničnih dogodkov in karakterizacijo protagonistov, ki so nekakšne kombinacije in značajski skupki resničnih oseb, scenaristu Richardu Hatemu večidel ni uspelo napeljati vzročnih zvez in relacij, ki bi presegale naključno epizodo serije Fileti X in prinašale pomenljivejše motive od konkretnih lokalnih bajk. Kamera je solidna in režiserju uspe z vizualno in zvočno kuliso pričarati srhljivo, skoraj nadrealistično vzdušje malone mitskega mesteca s čudaškimi prebivalci; razlaga pa postreže s parapsihološkimi teorijami o višje razvitih eteričnih bitjih, ki včasih posvarijo ljudi pred nesrečami, a ta sporočila običajno niso pravilno interpretirana. Richard Gere naredi, kar (glede na scenarij) more, Will Patton in Laura Linney sta kot vedno prepričljiva, pripoved vnovič opozori na preraščanje človeških fantazm in psihosomatskih prividov (ter potrebe po pozornosti) v senzacionalistične medijske novice, razen tega pa zgodba o paranormalnem fenomenu ne pusti posebej močnega ali trajnega vtisa. Film z relativno visokim proračunom (32 M) ni bil deležen niti huronskega navdušenja kritikov niti nadpovprečno polnih blagajn kinodvoran.

Ni komentarjev:

Objavite komentar