25. sep. 2011

Airplane! (1980)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Can you fly this plane, and land it? —Surely you can't be serious.
—I am serious... and don't call me Shirley.


Kot zgodnje hollywoodske parodije (torej film, ki se s posnemanjem in prirejanjem dovtipov prikrito ali odkrito norčuje iz motivov, prikaza in likov neke druge žanrske zgodbe) navadno omenjajo take relikvije kot davni Mud and Sand (1922), kjer se Stan in Olio posmehujeta slavnemu filmskemu ljubimcu Rodolfu Valentinu v njegovi romantični drami Blood and Sand (1922); polovica slovitega dua Stan Laurel potem podobno počne še v komediji Dr. Pyckle and Mr. Pryde (1926) (bržčas je očitno, katero zgodbo parodira). V malce bolj politično satirične vode je svoj porogljivi umotvor Veliki diktator (1940) popeljal veliki Charlie Chaplin, v črnohumorno politično alegorijo pa nekoliko pozneje Kubrick svoj Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb (1964). A verjetno ni filmskega ustvarjalca, ki bi tako proslavil parodijo kot legendarni producent in režiser (ter igralec) Mel Brooks, ki si je že v režijskem prvencu The Producers (1968) prislužil doslej edinega oskarja, z obešenjaško komično kavbojko Vroča sedla (1974) pa je zanesljivo postavil konceptualne temelje značilne (ameriške) parodije. Sledili so ji bolj ali manj uspešni Brooksovi projekti, med katerimi verjetno najbolj izstopajo Young Frankenstein (1974), Spaceballs (1987) ter Robin Hood: Men in Tights (1993).



Medtem ko so na Otoku v prvih celovečercih Monty Python and the Holy Grail (1975) in Life of Brian (1979) že pustošili Terry Gilliam in Leteči cirkusantje, so čez lužo Brooksu razmeroma uspešno konkurirali še trije drugi hollywoodski možje in krivično bi bilo reči, da so zvrst parodije uveljavljali v kaj manjši meri: namreč scenarist in režiser Jim Abrahams ter brata David in Jerry Zucker — skupaj ljubkovalno imenovani kar ZAZ (Zucker, Abrahams & Zucker). Če je bil njihov prvenec The Kentucky Fried Movie (1977) bolj serija skečev kot dramaturško zaokrožena celota, so že z naslednjim projektom — pri nas poimenovanim Ali je pilot v letalu? — globoko zaorali v koncept absurdnega, obešenjaškega, ciničnega, samoreferenčnega, grotesknega črnega humorja, ki je značilno zaznamoval njihovo poznejšo filmografijo oz. komedije Top Secret! (1984), The Naked Gun: From the Files of Police Squad! (1988), The Naked Gun 2 ½: The Smell of Fear (1991), Naked Gun 33 ⅓: The Final Insult (1994) in nazadnje Scary Movie 4 (2006). V večini teh je zaigrala morda največja legenda ameriške parodije, iz televizijskih dram izhajajoči belolasi glumač kanadskega rodu Leslie Nielsen (1926—2010). Tukaj priobčeni Airplane! predstavlja njegov prvi komični nastop v celovečercu na velikem platnu; temu je sledila (ne)uspešna TV-serija mreže ABC Police Squad! — ostalo pa je zgodovina.



Nervous? —Yes. —First time? —No, I've been nervous lots of times.

Slovita leteča parodija črpa večino snovi iz niza letaliških trilerjev in katastrofščin, namreč filmov Airport (1970), Airport 1975 (1974), Airport '77 (1977) ter The Concorde: Airport '79 (1979), vse z vrhunsko igralsko zasedbo; ter vsebuje kopico namigov na kataklizmične drame tipa The Poseidon Adventure (1972) in The Towering Inferno (1974) nasploh. A najbolj neposredno se — razen nekaterih plesnih disko vložkov, ki se duhovito posmehujejo Vročici sobotne noči (1977) in Johnu na Tri volte — navezuje na letalski akcijski triler Zero Hour! (1957), iz katerega si izposodi tudi ime osrednjega lika Teda Strykerja (Robert Hays). Poleg Nielsena v recept doda zvezdniški igralski ansambel (Robert Stack, Peter Graves, Lloyd Bridges), ki se s huronsko smešno resnobnostjo (s čimer dosežejo prav nasproten učinek) odreže odlično — za nameček pa še Ethel Merman v poslednjem nastopu in kameo lik košarkarja Kareema Abdula Jabbarja (za vlogo kopilota Rogerja je bil predviden igralec bejzbola Pete Rose, pa menda ni imel časa).



Flight 2-0-9'er, you are cleared for take-off. —Roger! —Huh? —L.A. departure frequency, 123 point 9'er. —Roger! —Huh? —Request vector, over. —What? —Flight 2-0-9'er cleared for vector 324. —We have clearance, Clarence. —Roger, Roger. What's our vector, Victor? —Tower's radio clearance, over! —That's Clarence Oveur. Over. —Over. —Roger. —Huh? —Roger, over! —What? —Huh? —Who?

V vsega 34 dneh in s skromnim proračunom 3,5 milijona dolarjev posneti film je doživel huronski finančni (83,5 milijona dolarjev zaslužka) in siceršnji uspeh (nominacije za globus, bafto in satelit). Ugledna britanska filmska revija Empire ga je uvrstila na lestvico "500 največjih filmov vseh časov", ameriška ustanova Library of Congress pa v svoj nacionalni register filmov kot zabavljaški dosežek posebne družbeno-kulturne vrednosti. In roko na srce: čeprav bi se kakšen bolj nergaški filmoljub nemara pridušal, kako ga je malce povozil čas, je v primerjavi z današnjimi mojstrovinami Jasona Friedberga in Aarona Seltzerja — recimo z neznosno zaudarjajočim kljunaševim izločkom Disaster Movie (2008) ali njunim katerimkoli drugim, naključno izbranim umotvorom — tukaj omenjeni dejansko in v absolutnem smislu najboljši film vseh časov.

6 komentarjev:

  1. Kolega recenzist Filmoljub, a se ne bojiš, da ti manjka kilometrine za takšne vrste zapis? :D :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Seveda mi manjka kilometrine, a se ne bojim, ker (a) imam vinjeto na avtomobilu, in (b) vozim samo v času, ko na cesti ni tovornjakov. :D

    OdgovoriIzbriši
  3. @Anonimni: :)

    Na tale film imam pa samo še bežni spomin, sem ga želel pogledati zadnjič, ko je bil na enem programu (?) pa ni bilo časa potem. Me pa ima, da bi se zdaj lotil mela brooksa in njegovega humorja, kje začeti? spaceballs bi sedaj ob moji osvežitvi star wars verjetno kar prav prišli, haha.

    OdgovoriIzbriši
  4. Osebno mi je Gene Wilder en tak genialen igralec, jaz bi začel kar od začetka oz. vsaj pri Blazing Saddles, če jih morda še nisi videl, ali pa Mladi Frankenstein, on in bubble-eyed Marty Feldman sta odlična. Potem pa še Spaceballs, seveda. :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Gene je seveda izjemen, Mladega Frankenštajna sem sicer videl pred časom, ajde tri leta je zihr že, in sem se pošteno zabaval. Spaceballs sem nazadnje videl, ko je bil pred mnogimi leti na tvju, to je res leta in leta nazaj. Blazing saddles pa mislim, da še nisem videl, vsaj tako mi pravi spomin. To zna priti sedaj kmalu na jedilnik! Kaj pa je tisto, ko parodira Hitchcockov Vertigo, nekaj mam v spominu...?

    OdgovoriIzbriši
  6. High Anxiety (1977), by Mel Brooks, cela kopica referenc na Hitchcockove filme.

    OdgovoriIzbriši