19. okt. 2011

Mož, ki je molčal (2011)

uradna stran | film v celoti na YouTube | september 2011

Boštjan Sovec aka Cosmopapi: stari cineastični maček in dolgoletni bloger, eden tistih, ki so me navdihnili, da sem pred nekaj leti še sam začel paberkovati filmske vtise — čeprav se, zanimivo, v živo (še) ne poznava. Domnevam, da že dolgo kaj snema in slika in počne to ali ono, a ga je malce širša javnost verjetno spoznala šele s kratkim filmom Radgona Über Alles, nenavadni zgodbi o vsakdanu nadebudne glasbene skupine s severovzhoda Slovenije.



Tokrat se predstavlja s kratkim noir izdelkom o možu, čigar zagrenjeni in enolični vsakdan spoznavamo le prek njegovega notranjega voice-over monologa; od trenutka, ko zazvoni budilka, obvezne jutranje kavice v bližnjem bistroju, do dolgočasne službe in najedajočih sodelavcev (posebej šefa) ter nazadnje srečanja s skrivno simpatijo, sostanovalko v bloku — prizor, ki v komično-grenkem trenutku slednjič razkrije vzrok njegove domnevne mutavosti. ("Reči nekaj, reči nekaj, reči nekaj.")

Z zanimanjem sem si ogledal 15-minutni film in Cosmo mi bržčas ne bo zameril, če napovednik objavim tudi tukaj (celoten film je na voljo za ogled na njegovi spletni strani radgona.domovoj.com). Posneto zelo dobro (domnevam, da z digitalko, naknadna konverzija v črno-belo in obdelava; je bilo razen prizora pred poštnimi nabiralniki kaj dodatnih luči ali samo naravna svetloba?), verjetno pretežno iz roke (pogled z okna navzdol bi morda zahteval stativ, zaradi zumiranja), učinkovito kadriranje, mestoma odlična montaža kratkih burlesknih rezov in zvokov. Všečna glasba, posrečena raba slowmotiona za poudarek subjektivnosti dojemanja, pomenljiv kameo stenski poster (natanko na minuti 2:30), ki odkriva režiserjev vir navdiha, namreč neko mojstrovino bratov Coen.


Ob ogledu me je prešinjalo nekaj popolnoma neobvezujočih (in morda brezveznih) idej. Nemara bi bil zanimiv še malce večji tonski kontrast med naracijo in okoljskimi zvoki, pa tudi nekoliko globlji, bolj mračen in ciničen glas protagonista (se da to spodobno doseči z zvočnimi učinki v postprodukciji?), ki bi še bolj poudaril finalno nasprotje. Ali pa zavoljo komičnega efekta (in hudomušne farse radgonskega narečja, ki je na trenutke težko razumljivo; vsaj meni, Primorcu) celo dodani podnapisi v knjižni slovenščini, nekaj takega kot v Ritchiejevih Morilcih, tatovih in dveh nabitih šibrovkah (1998), ki "pojasnjujejo" gostilniški pogovor v slengu in robatem londonskem cockneyju — morda celo samo v tistih kadrih, ki vsebujejo besedo "gučati", kot nekakšna satirična referenca na naslov.

Kakorkoli že: bravo, Boštjan. Nikar ne izgubi veselja do filmskega ustvarjanja. "Norci so doma v Radgoni." (5:37)

4 komentarji:

  1. Tukaj puščam samo rispekt blog kolegu za njegovo filmsko udejstvovanje in ustvarjanje.

    Vtise o filmu sem pa pustil že na njegovi strani :D

    OdgovoriIzbriši
  2. "Stari cineastični maček" se je pravkar vrnil s premiere Winx cluba 3D!:)
    Si kar predstavljam mučenje človeka, ko se mora spopasti z našim narečjem. Ni kaj, tega nobenemu ne privoščim. Tako pač so naša slovenska narečja, od vasi do vasi se razlikujejo. Obljubljam, da bom po trilogiji začel govoriti slovensko, kar pa bo po svoje zopet izpadlo preveč naučeno, gledališko..., pa saj poznaš naše filme:) Kelnar je btw. bobnar iz prvega filma, ki pojasnjuje zaključek večera, na katerega so se takrat v Uber Alles pripravljali.
    Ja nič, hvala ti za to, dragi filmoljub. Za tvoje mnenje, komentar, kritiko, reklamo navsezadnje...
    Posneto je z fotoaparatom (Canon 60D), naknadno pa je odvzeta barva, tako kot praviš. Objektiv, ki smo ga uporabili pri ogledu z okna navzdol, niti nima zooma:) Tako pač je, vsak objektiv ima nekaj prednosti, a včasih tudi nekatere pomanjkljivosti. Zelo dolgo sem bil v dvomih, kdo bi sploh govoril ta notranji glas, a se na koncu vseeno odločil za glavnega igralca, ki me je s svojo prezenco in "profesionalnostjo" povsem prepričal. Glas sem naknadno še obdelal, ga znižal za cel ton, tako da kontrast vseeno pride do izraza. Bi pa pomagala pomoč kakšnega mojstra pri teh stvareh. Še težje delo pa je delo z lučmi - nikoli jih ni premalo, ali pa jih je vedno preveč. Ne vem, se še učimo:)
    Hvala še enkrat, tisto z "se še ne poznava", pa moramo (tudi z ostalimi blogeri) čimprej rešiti.
    Pozdrav

    OdgovoriIzbriši
  3. Posneto z objektivom Canon 24/2.8 FD
    Mojim. ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja huda mašina in huda fotografija, mislim da se je tudi Jarmusch ne bi branil. :)

    OdgovoriIzbriši