14. nov. 2011

Forrest Gump (1994)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

My momma always said: "Stupid is as stupid does."

V zgornjem stavku — in ne v tistem drugem, slavnejšem reku o življenju kot škatli čokoladnih bombonov — se skriva bistvo zgodbe o ameriškem Gumpcu, ki se (zgodba, ne on) hudomušno cinično sprašuje, kdo je tu nor: prostodušnež počasnega uma ali ves preostali, ponoreli in zavedeni svet okrog njega? Pripoved nas uči, da bistva človeka, njegove življenjske usode in mesta v zgodovini ne določata prirojeni in psihosocialni status ter njegove intelektualne zmožnosti — temveč njegova dejanja.



Gump! What's your sole purpose in this army? —To do whatever you tell me, drill sergeant! —God damn it, Gump! You're a god damn genius! This is the most outstanding answer I have ever heard. You must have a goddamn I.Q. of 160. You are goddamn gifted, Private Gump.

Ganljiva komična drama režiserja Zemeckisa o Forrestu Gumpu je navdihujoča družbeno-politična alegorija pretirano razumske zahodnjaške paradigme pehanja za slavo, uspehom in dobičkom, satirični prikaz ničevosti poveličevanja zgodovinskih figur in vojnih junaštev ter absurdne samozaverovanosti v kartezijanske vzorce gonje za (ekonomskimi) cilji in doseganjem rezultatov, ki koristnost upravičujejo s storilnostjo, državljansko indoktriniranost pa z etiko racionalizma. Poanta (spet sem zakompliciral) je v resnici preprosta in govori o normativih človeške morale in univerzalnosti srčne kulture; slednjič je pomembna samo iskrena (romantična, prijateljska in starševska) ljubezen.
Čar Forresta Gumpa, sicer čudovito posnetega in še bolje zmontiranega filma, ki nas je spomnil, da v vsakem izmed nas še vedno živi Peter Pan, je dejstvo, da gre v bistvu za pravljico, ki se ves čas zelo uspešno šverca kot film posnet po resničnih dogodkih. Povedano drugače, Forrest Gump je Peter Pan v svetu odraslih, se pravi moški, ki svet jemlje kot vrtec. —Iztok



I'd make a good husband, Jenny. —You would, Forrest. —But you won't marry me. —You don't wanna marry me. —Why don't you love me, Jenny? I'm not a smart man... but I know what love is.

All you need is love, je prepeval John Lennon — eden od tistih, s katerimi se sreča požrtvovalni dobronamernež iz rdečevratniškega (namišljenega) mesteca Greenbow v ameriški Alabami. Malce naivno in enostransko? No, najbrž. A če na zgodbo ne gledamo neposredno, temveč skozi njene simbolične podobe in metaforične odtenke, bržčas v vsakem primeru dobimo spodbudno, optimistično, prisrčno sporočilo o srži humanizma in univerzalnih lastnostih altruizma. Pripisujejo mu politični pomen, češ, analogija ameriških sanj, ki so z enakimi začetnimi pogoji dostopne vsakomur, celo tistim z inteligenčnim količnikom vsega 75; ter mistični in duhovni simbolizem, češ, vera (vase) in dobrota (do vsakogar) te pripeljeta do vrat raja. Gotovo je, da zgodbe o južnjaškem posebnežu počasnega uma, ki se ob pomembnih zgodovinskih osebnostih (Kralj, JFK, Lyndon B. Johnson) pojavlja v nekaterih najbolj prelomnih trenutkih ameriške preteklosti (vojna v Vietnamu, afera Watergate, državljanski nemiri), ne gre jemati dobesedno (scenarij Erica Rotha je nastal po istoimenskem romanu avtorja Winstona Grooma iz leta 1986), temveč kot prispodobo. Pa ne zgolj tisto na prvo žogo "o možu, ki noče odrasti" ter "preprostem dobrotnežu, ki kot otrok pristno dojema svet" — temveč kot čustveno-etično odisejado in svetovnonazorski road-movie o sleherniku neomejenih zmožnosti, ki mu tudi gmotni status in veličastje slave ne zameglita jasnega prepričanja o tem, kaj je zares pomembno v življenju.

My momma always said: "Life is like a box of chocolates. You never know what you're gonna get."



Vlogo Forresta Gumpa so menda zavrnili Bill Murray, John Travolta in Chevy Chase; Tom Hanks, sicer že pred tem uveljavljen in priznan karakterni igralec, pa si je s tem likom dokončno zagotovil nesmrtnost na hollywoodskem panteonu in še drugo leto zaporedoma (po drami Philadelphia) odnesel oskarja za glavno vlogo (film jih je prejel skupno šest ter miljavžent drugih odličij in nominacij, da o finančnem uspehu ne govorimo). Kolikor mi je znano, je pred njim taisto uspelo le še Luise Rainer (1936, 37), Spencerju Tracyju (1937, 38) in Katharine Hepburn (1967, 68); dočim je Jason Robards prejel oba zaporedna zlata kipca za stransko vlogo (1976, 77). Odlična, nadvse ugledna združba glumaških legend, med katerimi Hanksu ni treba biti prav nič v zadregi.

Zemeckis, Hanks in maestro Alan Silvestri pa so čez nekaj let vnovič sodelovali v sorodnem robinzonskem popotovanju srži človeka Cast Away (2000). Ustvarili so še eno izjemno, nepozabno zgodbo.

9 komentarjev:

  1. Bill Murray, John Travolta in Chevy Chase? Hvalabogu da so zavrnili- čudna izbira, razen če so od začetka mislili posneti nekaj čisto drugega.

    OdgovoriIzbriši
  2. Take čudne izbire so pri marsikaterem filmu, če greš npr. gledat trivio. Vedno se potem sprašuješ, kako bi pa bilo, če bi tisto vlogo odigral kdo drug. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Bill Murray bi pa bil kar ;)
    Šalo na stran, original je original, pri dobrih filmih nenadomestljiv.

    Sicer mi je pri Forrest Gumpu (filmu) najbolj všeč ta nalezljivi optimizem, ki te posrka v zgodbo. Se strinjam z oceno, film sem videl že večkrat in še kdaj ga bom, prvič v Munchenu,v nekem kinu so ga vrteli v nesinhronizirani verziji.
    Nikjer boljše ne zveni All Along the Watchtower, kakor v tistem prizoru, ko Forrest nese ranjenca, v ozadju pa poka sto na uro.

    Heh, zdaj sem se ujel s tisto 'trditvijo original je original.' No recimo, da je Hedrix izjema, ki potrjuje pravilo :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Čudovit ''feel good'' film, z izjemno igro Hanksa, simpatično izbranimi soigralci, odlično izbranimi komadi tiste dobe in neverjetno prebrisanim scenarijem o velikih ameriških dogodkih skozi oči Gumpa. Vsekakor vreden vseh odličij in večkratnega ogleda.
    Pogrešam Hanksa v takšnih vlogah.

    OdgovoriIzbriši
  5. Veseli me tvoja ocena. Se mi zdi, da je v očeh mnogih izgubil na svoji edinstvenosti oz. ga predstavljajo le še kot kič a la Titanik (čeprav je tudi ta po svoje delal velike mejnike). Človeku je celo nerodno priznati, da mu je Forrest še vedno eden naj filmov vseh časov, ki bi ga lahko gledal vedno znova. Verjetno je k temu kriva vsesplošna popularnost, blagajniški dobički in pa nekaterim zoprn občutek "prav vsi so ga gledali, ga hvalili, jaz pa bom ga raje zaničeval, ker je moj naj film Citizen Kane (čeprav še ga nisem gledal)":)

    OdgovoriIzbriši
  6. Cosmo: :D Ha ha ha, I know EXACTLY what you mean.

    OdgovoriIzbriši
  7. Zdej bom pičkica izpadu, ampak ob prvem ogledu sem se jokal, ker je bil tako lep konec :). Vsekakor pa eden moj najljubših filmov - jaz ga ljubkovalno kličem kar "popoln film", ker ima toliko raznolikih situacij, raznolikih oseb in zgodb, ki so res odlično izpeljane. Njegove napake bi izpostavljal če bi bil res zagrenjen in neodpustljiv gledalec. Dokler pa to nisem, hvala Forrest, naučil si me eno najpomembnejših stvari v življenju - karkoli se zgodi, življenje gre naprej. Dohajaj ga :).

    OdgovoriIzbriši
  8. Mogoče kdo ve kje je point gartnerjevega poveličevanja montaže?

    OdgovoriIzbriši
  9. Po mojem misli tiste prizore, kjer je Hanks "zmontiran" (v resnici računalniško skombiniran) na resnične dokumentarne posnetke, npr. z ameriškimi predsedniki, Johnom Lennonom ipd.

    OdgovoriIzbriši