15. dec. 2011

The Thing (2011)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Mnja. Stvar je v tem: kdor je od sequela/prequela pričakoval zgolj logično razlago dogodkov, ki so vodili v stanje, ko se na ameriški raziskovalni postaji na Antarktiki začne kultni Carpenterjev Stvor (1982) — saj veste: pobegli pes, zmešani Švedi Norvežani, prazen blok ledu, sekira v steni, truplo samomorilca z zamrznjenim curkom krvi, v groteskno dvojno meseno skulpturo zliti (človeški?) bitji, orjaško vesoljsko plovilo v 100 000 let starem ledeniku in tako dalje — ovito v en sam vsebinski, tekstualni, zvočni in konceptualni poklon predhodniku, ter politično korekten lik Ellen-Ripley-wannabe ženske imitacije Kurca Rasla s plamenometom (Mary Elizabeth Winstead), potem bo s tukaj priobčenim filmom zadovoljén. Zlasti, če ni videl legendarnega predhodnika iz leta 1982, seveda (sicer rimejka adaptacije sci-fi klasike Howarda Hawksa The Thing from Another World iz leta 1951, posnete po kratkem romanu avtorja Johna W. Campbella Who Goes There? iz leta 1938), in je pri predzgodbi srečen že ob tehničnem vidiku, veličastnejši scenski panorami in sodobnih CGI posebnih učinkih (kot da bi kdo pričakoval, da ne bo tako). Ampak jaz sem tečen star prdec (ter velik privrženec Carpenterja, itak) in od prednadaljevanja pričakujem tudi pomenski, dramaturški, igralski in doživljajski presežek. Z drugimi besedami: kaj v resnici sploh prinaša (katerikoli) sequel, česar nam ni dal že izvirnik?

Drugi film ima nekoliko drugačno zgodbo, a uporabi iste vzorce prikazovanja zgodbe, podobno zaporedje dogodkov in sorodne motive, rezultat pa je nov film, ki dopolni tematiko ter se “pobaha” z višjim proračunom in boljšimi posebnimi učinki. Stvor tako gledalcu ponudi vse ključne scene iz izvirnika, a z Mary Elizabeth Winstead namesto Kurta Russella, razširi zgodbo in mitologijo Stvora ter tako naredi prostor za morebitna nadaljevanja. —Filmosfera


Nič ne rečem, film ima tako pluse kot tudi (številnejše) minuse. V zgodbo so oportunistično vtaknili ženski lik (oz. dva, druga je geologinja na norveški postaji); mogoče zato, da bi tržno ciljali na širše občinstvo ali pa v zgodbo vnesli vznemirljivo kot-da spolno raznolikost. Minus. Predhodnik, eden najboljših filmov z izključno moško zasedbo vseh časov, je deloval prav zaradi testosteronske napetosti in merjenja moških egov, kjer nihče ni zaupal nikomur med enakimi; ne pa zaradi nekakšne feminilne pretanjenosti. Adaptacija ohranja spodobno, a ne docela enako vzdušje: paranoja, izčrpajoče nezaupanje in moreča dvoumnost je tisto, kar je krasilo original. Neopazna konfrontacija med znanstveniško / vodstveno elito in trenirkarji "fizičnimi delavci" (tako sijajno prikazana v kultnem Alienu) med prebivalci antarktične baze, očitna satirična prispodoba za rasno / družbeno / kulturno razslojenost, je solidno nakazana, a ne doživi posebej pomenljivega epiloga. Posebni učinki? Spodobni in k sreči ne pretirani, umestno rabljeni, ampak — z dolžnim spoštovanjem — prostetika in animatronika mojstra Roba Bottina (The Fog, The Howling, RoboCop, Se7en, Deep Rising) še vedno prekaša neprepričljivo "gumijaste", neorganske, preveč "čiste" in vizualno izstopajoče računalniške efekte (kakor bi jih videli v malce naprednejši računalniški igri); da o bogatih digitalnih curkih krvi in sumljivo krhkih človeških telesih, ki jih tako zlahka prebadajo in sekljajo pošastne lovke in kremplji, sploh ne govorim.



Še enkrat: kaj novega prinaša prequel, česar nam ni dal predhodnik; in če izvzamemo zunanjo formo ter tehnično plat? Morda nedorečen konec? Nak, že pri Carpenterju smo se ob gorečih ostankih uničene ameriške baze spraševali, ali se bodisi v Kurtu Russellu ali pa v Keithu Davidu (tj. edinih preživelih) skriva stvor. Eden najboljših filmskih zaključkov vseh časov. Tukaj pa se sprašujemo le to, ali smo popolnoma razočarani, ali pa so bila morebitna visoka pričakovanja tako ali tako že a priori neupravičena.

Let me get this right. You crash into a glacier, and without enough information you leave the cosy confines of your ship? —Well, maybe it was hurt and wanted to find some place warm. —Than I guess it didn't find it.

1 komentar:

  1. To, da mi je bil najboljši del filma rolanje izsekov med odjavno špico (ki, napoveduje kultno mojstrovino) pove vse. Povsem zgrešen pristop oz. Carpenterjev triler poseka tole akcijado z lahkoto. Komaj sem čakal, da bo konec tegale skrpucala.

    OdgovoriIzbriši