22. jan. 2012

Shrek (2001)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Kdo ali kaj je Shrek (nem. Schreck: 'strah, groza'; 'prestrašiti se') iz naslovne animiranke? Bajeslovno, orjaško človekoliko bitje iz staroevropske folklore, z veliko glavo, čokatim životom in nenasitnim tekom; posebej, kar zadeva človeško meso (izraz ogre, tj. 'oger' ali 'ork' po nekaterih virih menda izhaja iz fran. hongrois, tj. 'ogrski' oz. 'madžarski'; za omikano dišeče in groteskno spakujoče se frenčfraje očitno predstava drugačne in tuje, takorekoč pošastne kulture). Torej prispodoba za nižje, prvinske gone, živalske čute in neciviliziranost; gotovo pa vse kaj drugega kot pretanjeno emotivno bitje, zmožno ljubezni, altruizma in odkritega prijateljstva.



Ta mitski kontrast poskrbi za učinkovito parabolo o grdobcu Shreku (glas Mike Myers), živečem v odmaknjenem, smrdljivem močvirju, ki se ogiba vsakršne družbe in še posebej ljudi, ki v njem vidijo zgolj gnusno, strašljivo pošastno spako — in ne duhovitega, lepote (ki je sicer "v očeh opazovalca") in pravljične ljubezni željnega slehernika, ki se kakor v osebnostne "plasti čebule" zavit frustrirano skriva za debelo zeleno kožo, slabim zadahom, prdljivim značajem, gnilimi zobmi in močnimi raskavimi rokami. Šele iskreni prijatelj Osel (glas Eddie Murphy), ki upoštevajoč lastne pomanjkljivosti in brez sprenevedavega olepševanja (ter prek naivnega, prostudušnega pozitivizma) ugleda saint-exupéryjevsko "bistvo, ki je očem skrito", v zlovoljnem ciniku vnovič prebudi voljo do polnovrednega izkoristka potenciala in prizadevanj po tistem, česar si srčno želi — ljubezni prelestne princese Fione (glas Cameron Diaz), s katero bi "srečno v svoji grdoti" živela do konca svojih dni.

You didn't slay the dragon? —It's on my to-do list, now come on! —But this isn't right! You're meant to charge in, sword drawn, banners flying! That's what all the other knights did! —Yeah, right before they burst into flame!



Do današnjega dne celokupno najboljša in najuspešnejša animirana stvaritev studiev DreamWorks (s proračunom 60 milijonov je prvi del prinesel 485 milijonov dobička, s skupnim budžetom 535 milijonov pa je celotna zelenokožna franšiza nastrgala osupljive 3 milijarde prihodkov po vsem svetu), konceptualno in vizualno osnovana na istoimenski otroški slikanici ameriškega avtorja stripov Williama Steiga, je seveda veliko več kot moralka o varljivosti videza ali frankensteinovska metafora o "lepotici in zveri" oz. zagrenjenem rahločutnežu v monstruoznem telesu, ki hrepeni po pristni naklonjenosti. Namreč, nič manj kot huronsko zabavna, sarkastično neposredna, satirična prispodoba sodobnega kulta zunanjosti, površne in zlagane lupine brez prave substance ter puhle nesnovnosti, ki nam jih prodajata "tovarna sanj" Hollywood in vsa zaslužkarska zabavljaška industrija (s celo paleto posmehljivih motivov, od Robina Hooda v pajkicah in bullet-time učinkov do zrežiranega ameriškega rokoborskega šova, parodije televizijskih kvizov z napotki občinstvu in poklonov žanrskim filmskim klasikam), zato da bi ob "igrah" (če že ne "kruhu") sublimirali lastno patetično eksistenco in (s pločevinko piva udobno zleknjeni na kavču) pozabili na umetniško-subverzivne dejavnosti zoper institucionalizacijo in
establišment (udejanjen v velikanskem gradu bolj koristoljubnega kakor resnično zlobnega lorda Farquaada z glasom Johna "Tretji kamen od Sonca" Lithgowa) — za razliko od pripovedk in basni, jasno, ki nam v neposrednih, prvinsko arhetipskih tonih prinašajo objektivnejšo in bolj angažirano sliko o resničnem svetu, vrednotah in smislu. Shrek se v resnici seveda ne roga pravljicam (katerih stereotipne figure in šablonsko formo obrne na glavo), pač pa se samoreferenčno posmehuje (naši) percepciji sedme umetnosti in čutu za podjetnost, ki je nekdaj pomenljivo ljudsko izročilo preobrazil v lahkoten trend zabave; in to počne na moč duhovito. Med prvim ogledom — pa tudi pozneje — sem imel ob muzikaličnem nastopu gozdnih "veselih mož" (monsieur Hood govori z glasom Vincenta Cassela) ter prizori s pridelavo sladkorne pene iz pajkovih mrež, napihljivima žabo in kačo ter eksplozivnim ptičem (in zajtrkom iz njegovih jajc) resne težave z inkontinenco; karakterizacija likov je fantastična in dialogi nepopisno zabavni, večplastni in polni črnohumornih besednih zasukov. Med novodobnimi animirankami, ki s popkulturnimi referencami ciljajo na odraslo občinstvo, z istočasnim situacijskim humorjem pa na njihov naraščaj, se Shrek izjemno spretno nagiba k prvemu, ne da bi bili pri tem mlečnozobci in ljubitelji komičnih stand-up gegov prikrajšani; uspe mu ustvariti celo trend tovrstnih metafilmskih dovtipov, ki ga posnema večina risank odtlej (pred tem je pravljice parodiral npr. Reinerjev film The Princess Bride), a pri vztrajnem tozadevnem pretiravanju (prav zato) čedalje bolj izgubljajo na izvirnosti in sporočilnosti.



Shrek je prvi celovečerec (režija Andrew Adamson in Victoria Jenson; scenarij Ted Elliott, Terry Rossio, Joe Stillman in Roger S. H. Schulman), ki je prejel posebnega oskarja za najboljšo animiranko leta (in nominacijo za najboljši prirejeni scenarij); taistega leta je bil četrti finančno najuspešnejši umotvor v kinodvoranah, tesno za petami zaslužkarskega hita Harry Potter and the Philosopher's Stone, prvega dela trilogije The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring ter Pixarjevih Monsters Inc. Deležen je bil šestih nominacij za bafto (med njimi za najboljši film), Eddie Murphy pa je bil prvi nominiranec za glasovni performans v kakšnem filmu sploh. Zeleni grdobec je dobil lastno zvezdo na pločniku Aleje slavnih; je relativno najdobičkonosnejši film podjetja DreamWorks Animation v smislu razmerja med vložkom in zaslužkom. (Po absolutnem bruto prihodku ga med drugimi prekašajo vsa njegova nadaljevanja, a so imela razen večje produkcijske malhe tudi neprimerno obširnejši marketing; Shrek 2 je s proračunom 150 milijonov in prihodkom 920 milijonov za zdaj najuspešnejši izdelek tvrdke DreamWorks vseh časov.) Kot priljubljen trademark je sprožil megalomansko franšizo in globalni merchandising, zaplodil je številne derivate, stripe, gledališke in videoigre ter (doslej) še tri nadaljevanja in samostojni spin-off obutega mačka z gay Banderasovim glasom.
Op. Neobičajno spevno skladbo I'm a Believer je za ameriško rock-pop zasedbo The Monkees napisal Neil Diamond (ki jo je občasno tudi sam izvajal), v animiranki pa slišimo predelavo skupine Smash Mouth.

2 komentarja:

  1. Izjemen prispevek! Shrek (2001)je seveda odličen, simpatičen, svež. Dvojka gre pogojno čez zaradi intrigantne vsebine. Trojka je molža, štirica je izgubila čar, namen in bistvo.
    Ampak ja, izvirnik je morda ena boljših animirank ever.

    OdgovoriIzbriši
  2. Spomnim se kakšen bum je bil Shrek, ko je zagledal luč sveta, potem pa je z vsakim nadaljevanjem, tako kot je omenil paucstadt izgubljal na svojem čaru. Tako, da si 4. dela sploh še nisem pogledal in tudi ne verjamem, da si ga bom kaj kmalu.

    Drugače pa ja, se vidi, da ti je prirasel k srcu, ker si sestavil izjemno luciden opis videnega. Vse pohvale.

    OdgovoriIzbriši